.
*
*
da sem pri poteh,
ki so že prej bile potlakovane
z markacijami, vedno "srečala"
neka pravila.
pa jih je bilo preveč.
in tudi -
označbe me ponavadi niso
pripeljale nikamor.
pravzaprav /ne smem biti krivična/
so me. a tam se nisem znašla.
.
nič hudega.
saj vedno zaplavam šele takrat,
ko sem že v vodi.
da bi na obali kdaj tuhtala, kako
bom plavala?
ne.
nisem.
če se to sliši, kakor da živim iz
dneva v dan in.. če je to čudno,
tudi prav.
.
pripisujem p.s. skoraj povsod.
večinoma pove bistvo,
ki sem ga v vsem zgoraju hotela
razumljivo povedati.
tokratni dan ni nič drugačen,
pa si ga bom vseeno zelo dobro
zapomnila, kot si vse.
.
v večeru bom še vedno plavala.
nič ne bom faušijala tistim, ki so
ob mraku že nazaj na obalah in se ozirajo
na morje "uf, dobro mi je šlo".
..
p.s.
ker meni gre dobro, kadar plavam.
ne pa.. kadar se oziram.
..
