Čivk ptic
v zlom svetlobe,
pretkan s šumom reke.
Sonce in srce sta zašla
čez rob.
8. november 2018 | Komentarji (13)
Prehodi
iz ujetništva k svobodi?
Iz enega v drugo stanje?
Samote, tišine so brezdanje?
1. november 2018 | Komentarji (11)
Besede, navidezno krhke stvaritve iz glasov, črk. Ali pa še nerojene, rastoče, splavljene, nekatere samo kot bolj ali manj oddaljena možnost. Tudi take, ki so do kraja izoblikovane, že pripravljene, pa ostanejo za jezom in se gibajo samo z miselnim tokom. Pogosto o ljubezni, o sreči, žalosti in bolečini; čutijo, da so preveč silovite, zasebne, nezmožne utehe, da bi jih odneslo prek jezu. 

Krhke – imajo veliko moč. Razteguje se od … do … Njihove posledice so pričakovane  ali nepredvidljive. Krhke, pa imajo svoj vonj.

Sprva samo iz gIasov, a so bistri prednamci našli načine, da jim podaljšajo življenje, čeprav pismenke ne morejo izraziti čisto vsega, kar zmore glas.
Premišljene, nepremišljene, trše od diamanta, mehkejše in bolj žilave od diha. Močne. V vse smeri.
30. oktober 2018 | Komentarji (13)
V ulici javorov
barve letijo
tlom v gosté.
Po njih koraki šelestijo,
glasni, potem zbledé.
 
Breztelesne misli tečejo po žilah
brez korakov.
24. oktober 2018 | Komentarji (16)
Tu in tam poškilim v Otrokove zvezke, v besedilo prizanesljivo vrisujem vejice, jih črtam, popravljam črke, velike začetnice, vpišem kakšen j …
 
Naletim na vrstice, kjer se ob zmotah od srca nasmejem. Glasno povem kakšno pripombo, popravek. Nekateri se »primejo«, vsi pa seveda ne in čez čas spet pridejo na vrsto.
 
V enem od zadnjih zapisov so modrovali o hrani, kaj jesti, česa čim manj, pa o GSO (OMB!), nazadnje pa morali odgovoriti na vprašanje, kaj radi jedo. Zanimalo me je; naštevanje je bilo dolgo, saj Otrok rad je in ni izbirčnež. Med branjem me je zvilo pri besedah: mucarela, hod dok, tastenine.
 
Zaradi mojega smeha je Otrok prihitel k meni. Pogovarjala sva se, smejala; najprej se mi je zdel malo osramočen. Pa ni trajalo dolgo, ko se je sam začel šaliti iz svojih napak.
 
Tako zdaj pri meni dobi mucarelo, hod doka ne, tastenine pa vsi obrajtamo. Radovednost me daje, če bo te besede še kdaj (gdaj?) napisal narobe.
15. oktober 2018 | Komentarji (12)
Po res dolgem času sem odprla pesniško zbirko. Pa nisem prišla dlje od notranje strani platnic. Na njej so bile z mojo roko napisane besede. Prepisane – od kod? Moje? Tvoje? Ne vem in tudi ne mislim raziskovati. Zagrabila so me – mogoče zaradi zmede, ki jo nosim v sebi, in zato, ker je vsak od nas v mnogih trenutkih, tudi če je obkrožen z drugimi, samo sam s seboj.
 
                                               
Dolga je pot,
če si sam.
Je v troje
trikrat daljša?
 
O, dolga je pot,
če si sam.
Je daljša tvoja
ali moja?
 
Res, dolga je pot,
če si sam.
In kdaj nisi
sam?
1. oktober 2018 | Komentarji (6)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 206731
Forum avtorjev: 15892 Forum teme: 34482 // Odgovorov: 1877427
Blog avtorjev: 3583 // Blogov: 87443 // Komentarjev: 1248277
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 223675 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "