Na hladno
Današnji zapis začenjam z žalostno novico. Včeraj zvečer se je v naši hiši v družinskem krogu od nas poslovil nekdo, ki nam je bil precej drag. Da se bo to zgodilo v kratkem smo vedeli vsi, od specialističnega pregleda naprej, a človek vseeno ne verjame strokovnjakom. Vedno upaš, da so se zmotili. Tokrat se žal niso. Najprej ga je kap v desno stran, nato pa je šlo samo še navzdol in na koncu mu je odpovedalo vse. Kot se občasno rado zgodi, je pred njegovim odhodom od nas postal malo bolj živahen, lahko bi rekel celo glasen, nato pa ga je vidno pobiralo, temperatura mu je narasla za par stopinj, a je bil vseeno ves bel kot stena, dokler ni dokončno obmolknil. Zadevo smo vsi trije prisotni začeli reševati kakor smo vedeli in znali. Še zadnjič je njegovo telo zadrgetalo, nato pa je obmiroval. Sin ga je sicer poskušal obuditi z elektrodami, a je bilo brez haska. Prižgal mu je lučko in to je bilo lahko vse, kar je lahko naredil zanj.

Še najbolj od vseh je bila prizadeta naša. Ampak nimaš kaj, svet je za žive. Vem, da se lahko naredi tudi drugače, a s sinom sva zagrabila njegovo dvometrsko truplo, on za zgornji del, jaz za noge in ga odnesla iz stanovanja. V tem stanju v nima tam kaj iskati, čeprav ga je naša umila dva dni nazaj. Nesla sva ga v garažo in ga iztegnjenega položila v avto prikolico, Danes zjutraj sem ga odpeljal na komunalo, da poskrbijo za njegov dokončen konec. Ko le ne bi pred dnevi toliko zapravil zanj.

Najlepši čas, da gre lahko kaj po zlu, je za centralno zima, za hladilnik pa poletje. Ko je začel naš kombinirani hladilnik ropotati in se cele dneve ni izklopil, smo poklicali serviserja. Ta je pri nas že tako domač, da je z nekaterimi aparati že na ti. Takoj je videl, da hladi samo leva polovica hladilnika in da bo vsak čas šel kompresor v tri krasne, ki se imenujejo tudi odpad. Ker so zaradi prodaje novih hladilnikov cene rezervnih delov dvignili v nebo, bi popravilo zneslo več kot polovico novega. Malo smo še počakali, naša ga je za vsak slučaj odtajala in umila, nato pa je bilo včeraj zvečer v pol ure vsega konec. Iz minute v minuto je bil tišji, mi pa vse hitrejši, saj smo morali vso hrano iz njega prenesti kam drugam. Začel je nerazumljivo greti in termometer, ki sem ga postavil vanj, je kaj kmalu pokazal čez dvajset stopinj. Ko le ne bi zadnjič zapravil toliko za njegovo obnovo.

Sin, ki se še kar dobro spozna na elektriko, si je nadel lučko na glavo in začel vse naokoli z elektrodami preizkušati tok in zakaj stikalo za temperaturo ne dela. Za tiste, ki niste domači v elektriki – to je isto, kot da bi doktor najprej vstavil pacientu dve sondi v nos, nato eno v levo nosnico in drugo v desno uho, nato v desno nosnico in v popek, ob tem bi moral pacient odpirati usta in sočasno odpirati oči, medicinska sestra bi mu navijala ušesa v levo in desno, zdravnik pa bi vse skupaj opazoval na ekranu. Na koncu bi razglasil tisto, kar že itak vsi vemo – ni mu pomoči. Ko mi le ne bi bilo treba pred dnevi odpirati denarnice zanj.

Takoj zjutraj sem ga odpeljal na komunalo, nato pa sva šla po novega v trgovino. Ko že ravno govorim o odpadu v prejšnjem stavku. Prejšnji petek sem bil na odpadu v Ljubljani. Proti naši komunali imajo vse bolje organizirano in lažje za odlaganje. A veste, kaj se me je pa najbolj dotaknilo? Pri štiriintridesetih stopinjah je bil to smrad iz naprave, ki ožema straniščne odpadke. Čeprav se ne spoznam na parfume, moram reči, tudi če kdo misli drugače, da mestni drek ne smrdi prav nič manj kot naš, vaški.

V naši trgovini Dragi dom so imeli neko akcijo za hladilnike in če k temu prištejemo še leta, ki so mu bila podarjena, ker smo ga imeli več kot pet let, je bil po neki čudni logiki skoraj zastonj. Vseeno sva za belo škatlo plačala tristo evrov, pa par dni nazaj se je moja denarnica izkazala zanj, doma pa sva ga na hitro napolnila z že malo pogretimi stvarmi, ki so noč prespale na balkonu, saj je bilo tam hladneje kot v stanovanju.

Ampak, res. V prejšnjem hladilniku se je pred dnevi razbila spodnja polica, ki pokriva predal. Ta je bila zataknjena v plastiko z gumbi za zračenje predala in nikjer se je ni dalo dobiti. Tudi na odpadu ne, kjer imajo več izbire po znamkah kot v trgovini. Zato sem šel k steklarju, kjer sva zanj izbrala steklo, ki je odporno na skrajne vremenske razmere in po katerem niti Eskimom ne bi drselo, kaj šele jogurtu. In sedaj ti gre ta vranč od hladilnika crknit, ko sem vanj ravno vložil denar za obnovo.

Cele tri evre.

Oddano: 28.08.2017 ob 13:53:33
RTV Kategorija: Zabava
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 39 | Ocena 5.0 od 5 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
;-)

Lp
Eli
pred 7 tedni
2.
:-))) 5
andromaha
pred 7 tedni
3.
možakar... čestitam za nov hladilnik....;)
Kobilica-poet
pred 7 tedni
4.
Priznam, v začetku si me dobro vrtel. :-))
Kouvran
pred 7 tedni
5.
Tipični simptomi strdkov v obtoku.
Nikar novega preveč ne filajte z maščobami živalskega izvora, pa bo doba zadovoljstva poln-a .
:))
bin
pred 7 tedni
6.
Eli, lepo popoldne. Pri nas je.
Možakar
pred 7 tedni
7.
andromaha, hvala. Lep nasmejan vikend.
Možakar
pred 7 tedni
8.
Kobilca, hvala. Trenutn je na prvem mestu, ja.
Možakar
pred 7 tedni
9.
Kouvran, malo si zamešal. Jaz ne plešem z moškimi.
;-))
Možakar
pred 7 tedni
10.
Bin, zelo dober komentar, hehe. Očitno ga nekdo ni prebral, ker je že dolga doba, kar si ga napisal.
Možakar
pred 7 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163627
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863762
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84591 // Komentarjev: 1210558
Avtorji fotografij: 25370 // Slik: 216413 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "