SO-NET
Narava je poezija
Bedak je, kdor verjame sencam slepo,
nasmeške si prešteva na zaslonu,
resnico zlahka najde v leksikonu,
pečenko slika, ko je jedel repo.
 
Na kak' način naj vtise dné premeša?
Kako pomaga naj zavesti bolni?
Ne ve. Snov temna jo z nočjo napolni,
v tišini znan obraz, nasmeh pogreša.
 
Odide v drugo smer naj karavana!
Nasloniš se samo na lastno ramo,
svetloba in temá si sebi sama.
 
Da svet je naš – si le težko priznamo,
čeprav navidezen kot laž pretkana,
najboljši svet od vseh, ki jih imamo.
3. januar 2017 | Zaznamki: pesem poezija sonet | Komentarji (6)
Nahrbtnik stari pleča obtežuje,
se polni z leti, že po šivih poka,
da hrbtenica se krivi in stoka;
želim si sneti ta balast vse huje.
 
Oprtam novega, po zadnji modi
krojenega, a glejte tega vraga:
v ramena reže me, nič ne pomaga,
ko noga trudna po brezpotju blodi.
 
Se toži mi po starem, zaprašenem,
ki me je spremljal zvesto skozi leta,
ko je cvetela moč in zdaj, ko venem,
 
sadov le malo dobrih se obeta,
preteklost cenim in grdím obenem.
Za vedno bom na starega pripeta.
9. april 2015 | Zaznamki: poezija, Poezija, literarno, kultura, pesem | Komentarji (12)
Zdaj krasti ali ne, ni več vprašanje.
Kar si objavil, kot da ni več tvoje.
Slikar in pisec vse izgublja boje.
Umetnost nima cene, niti znanje.
 
To vsi počnejo, je opravičilo.
Je zoprnik, kdor temu oporeka.
Pomembnejša od glave je opeka,
iz nje se vendar hišo bo gradilo!
 
Če daš na splet jo, se od nje poslovi,
pa naj bo to le slika ali pesem.
Zmikavta hvali, všečke zagotovi!
 
Kdor avtorja omeni, je prav smešen,
zakoni o pravicah so okovi;
za marsikoga pa problem nerešen.
24. marec 2015 | Zaznamki: poezija, Poezija, literarno, kultura, pesem | Komentarji (12)
Ne bodo gore pesmi te prebrale,
a misli krhke zlagam na melišče;
ni trdne točke, vsak resnico išče
v skalovju duše – brez pravil, morale.
 
Ne bodo travniki te pesmi brali.
A trosim med travé kljub temu seme,
zorijo v njem strahovi in dileme
kje izgubili so se ideali.
 
Ne bodo rečni vali pesmi peli,
odplava proti toku naj, k izvoru
in najde v brezizhodnosti vrzeli.
 
Besede pišem še človeku – stvoru,
ki slep je, gluh, brez kompasa v globeli
in priča lastnemu bo samomoru.
24. januar 2015 | Zaznamki: poezija, Poezija, literarno, kultura, pesem | Komentarji (11)
Na ploskvi loma spremeni se kamen:
je prej umazan bil, zdaj belo sije;
razgali se kristal kot vir magíje,
ki kreše iskre, da zaneti plamen.
 
Priteče smola na prelomu skorje,
drevo se joče, da zaceli rane.
Ne ve, da barka les lahko postane,
kjer divja reka spremeni se v morje?
 
Ko zlomi meč se, vražja kri odteka,
preneha boj, despot poraz okuša,
se piše nova zgodovina veka.
 
A kaj, ko zlomi se človeku duša?
Očisti um, sam novo pot izseka,
le v dobro upa, meje preizkuša.
18. september 2014 | Zaznamki: poezija, Poezija, literarno, kultura, pesem | Komentarji (8)
V zrcalu modrem se rodi tišina,
začuda ni meglic – so odlebdele.
Blag mir prežene misli preperele,
obeša jih na trnjevke češmina.
 
V pogači stvarstva sem odpad, drobtina,
ki v valu kot odsev bel razpusti se,
pozabi na žalobnost in premise,
obleče krhkost duše v plast hitina.
 
Upognejo se trave v vetru lahnem,
v trepetu blesk odtenkov sto preganja,
počasi se medim in ne presahnem,
 
ko sonce reši vodne zverce spanja.
Zaplešem noro v čudežu živahnem.
In pijem. Polni radost me brezdanja.
 
19. avgust 2014 | Zaznamki: poezija, Poezija, literarno, kultura, narava | Komentarji (10)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 164017
Forum avtorjev: 15843 Forum teme: 34277 // Odgovorov: 1864368
Blog avtorjev: 3558 // Blogov: 84867 // Komentarjev: 1213984
Avtorji fotografij: 25411 // Slik: 216989 // Videov: 19264 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "