Impassa








Zastala si na pragu obžalovanja,
tiho potrkala na vrata in si rekla:
''Želela bi prešteti vse napake.''

Lagala si.

Želela si zgolj končno videti
kaj je onstran teh masivnih vrat
in katera bo tista, ki ti jih bo odprla.

...in morda kakšne oči bo imela?

Na drugi strani si ugledala
njihove oči - na tisoče jih je bilo
in vse so srdito zrle vate.

Razmetane kot zvezde na nebu,
ki očitajoče zrejo dol nate,
kot prevarane pocestnice,
ali iskre v pogašenem ognju...

In ona? Stala ponosno je pred tabo.
Kakor razborita varuška
te je oklofutala z zmagoslavnim pogledom
in se ti upirala s svojo zlobo,
kot skrajno prevetrena vodička.

Brez moči in glasu si na tem pragu zastala,
nemočna, da bi spregovorila vsaj kako besedo
sama sebi v zagovor.

Napaka za napako in konec.
Sama si aranžirala to pogrebno slovestnost.
24. september 2017 | Zaznamki: POEZIJA, poezija | Komentarji (2)
Bom (Križajski pohod)









Kakor fanatik na svetem mestu,
ali bojeviti križar v Jeruzalemu,
pobožno pristal bom na svoja kolena
in vneto pričel poljubljati vse kar je pod mano.
Poljube bodo nežno spremljali dotiki,
od tvojega žametnega vratu, vse do stopal.

Zatem se vrnil bom pol poti nazaj
in s kačjim jezikom nežno se pričel sprehajati
po do sedaj še neraziskanem območju.
In ko čez čas bom nenadoma zapazil,
da je moje neumorno raziskovalno delo
že res močno razburilo vso bližnjo okolico,
da postopoma postaja situacija nevzdržna,
se za trenutek sočutno bom ustavil.

Zatem? Počasi po svileni poti
bom s poljubi pripotoval do tvojih ustnic
in se jih nežno, skoraj mimobežno dotaknil.
Strastno ljubeče te pogledal bom v oči
in takrat nenadoma boš začutila,
da je moja ljubezen do tebe
resnično globoka. Trda inkvizicija.

Nežno se pričel bo najin nori ples,
ki postajal bo vse hitrejši in hitrejši.
Zvijala se boš hitreje in hitreje v ritmu noči,
vsa zasopla in nemočna pod mojimi dlanmi.
In ko bo najin ples dosegel svoj vrhunec,
bova oba, objeta in opita od naslade,
si vsak pri sebi tiho zaželela - ŠE.

Tako mi žal ne bo več preostalo drugega,
kakor da te obrnem na tvoj mikaven trebuh
in začnem počasi, nežno z dlanmi
gladiti tvoj slok, mačje okreten hrbet.
Ne gre drugače. Po tako intenzivnem plesu
bom moral poskrbeti, da ponovno se sprostiš.

Tako bom božal in gladil tvoje zapeljivo telo
in s pogledom občudoval vsak skrit kotiček tega
povsem na novo raziskanega ozemlja siren...
Ah, ja. Vendar kot vsak neizprosen osvajalec,
se ne bom mogel zadovoljiti zgolj z raziskovanjem.

Ne.

Kmalu se neusmiljeno pričel bo nov osvajalni pohod.
Tedaj prodrl neustavljivo globoko bom v tvoj teritorij
in te prisilil v dokončno, totalno predajo.
Ne skrbi. Istočasno bom z nežnimi poljubi po vratu
ti pokazal, da znam biti ljubeč in pravičen vladar tvojega ozemlja,
da tvoja predaja lahko prinese samo veliko dobrega
tej tvoji, sedaj že povsem čutno opustošeni deželi.
3. september 2017 | Zaznamki: POEZIJA, poezija, erotična poezija, erotična zgodba | Komentarji (4)
Déziluzion


S pljuči je zajela zrak.
Za sterilno kljuko prijela
in rahlo nanjo pritisnila.
Neodločno naredila korak.

Mladenič jo milo je pogladal
in v trenutku misli prepoznal.
Dobro je poznala svoje stanje.

''Čestitam gospa, dobre novice.''
Rak.

''Po petdesetih letih življenja,
skrbi, strahu in trpljenja,
boste končno zapustila vice.''

''Koliko imam še časa?''
''Največ tri mesece.'' ji odvrne.
''Bo bolelo?'' ga polglasno vpraša.
''Bo, saj bomo podaljševali vaše bivanje
v tem peklu, kolikor bo pač v naši moči.''

''Zato sem vas plačala.'' mu odvrne.
Zatem se počasi stran obrne
in grenko solzo na skrivaj potoči.



31. maj 2017 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: poezija | Komentarji (3)
Nemeza


Skozi mračne sence noči,
skozi divji gozd poln zveri,
se gibčno smuka postava,
temna, skrivnostna pojava,
ki nemo beži in beži.

Oster veter zaman ji sledi,
zaman jo lovi in lovi,
ko kakor da je podivjana,
od krvoločnih misli pijana,
skozi noč nemo ihti.

Hitreje in hitreje sledi,
sledem mojih solz in krvi,
ko mračen bes, ki jo navdaja,
se z vsakim trenutkom podvaja
in krvoželjno naslado budi.

Vsi nežni dotiki in pogledi...
Dragi, nekoč bila sem ob tebi.
Naivno verjela da bom tvoja,
a kaj ko usoda okrutno razsoja.
Bila sem... Sedaj me več ni.

Iznenada trk rezil zazveni
in ostrina jekla se zaiskri
v objemu nočnega spokoja,
v znak pričetka dvoboja,
ki zagotovo zahteval bo kri.

Preden se opoteče in zgrudi
- prva žrtev svoj krik izpusti,
neznani postavi v hvalospev,
ki kakor neumorni odmev,
se vsaj še dvajsetkrat ponovi.



5. marec 2017 | Zaznamki: Poezija | Komentarji (5)
Uročil sem te


Uročil sem te.
Sedaj si moja za vselej.

Slepa...
Za vse moje manjke in šibkosti.

Naivno prelepa...
V svoji želji po vsem kar ti lahko dam.

Tako nedolžna...
Željno hrepeniš po moji bližini
in brezglavo ponavljaš moje ime.

Res. Uročil sem te.
In nimaš moči da bi se mi uprla.

Ne zmoreš. Ne gre.

Všeč mi je, kako si se mi predala.
Kako nemočna v mojih rokah
si vse zvoke noči preglasila,
ko z menoj si se zlila - v eno.

Hvala.




13. januar 2017 | Zaznamki: POEZIJA | Komentarji (6)
Karma


Odhajajo.

Osamljena postava šteje,
njihove hrbte in korake stran,
ko z onemoglo roko v obupu seje,
ljubezen in prijateljstvo zaman.
Okamnelo tam stoji, gleda in se čudi.
Je to pekel? So to sanje?
Še pride dan ko se zbudi
in spet seje to kar žanje?

Kje je karma ko jo rabiš?


3. januar 2017 | Zaznamki: poezija, poezija in poezija | Komentarji (4)
1 2 3 4 5 6 7
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163639
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863779
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84597 // Komentarjev: 1210711
Avtorji fotografij: 25372 // Slik: 216424 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "