Ko je Gogija leta 2008 na NBA naboru kot 45. po vrsti izbrala izjemna dinastija San Antonio Spurs, je bilo med slovenskimi oboževalci košarke le malo takšnih, ki so mu pripisovali realne možnosti, da se naigra v najmočnejši ligi na svetu. Mnogo več je bilo skeptikov, ki so dvomili, da lahko Goran Dragić uspe. Sem velik ljubitelj košarke in priznam, da sem bil tudi sam med njimi.

Mnogi so njegovo vlogo videli predvsem v sedenju na klopi in v podajanju brisač največjim košarkarskim zvezdnikom. Če smo povsem iskreni, hiter povratek v Evropo resnično ne bi bil presenetljiv. Goranu so očitali zlasti slab met in pomanjkanje mišične mase. Ne bi bil prvi, ki mu onkraj luže ne bi uspelo. Navsezadnje je to grenkobo kasneje okusil prav njegov brat Zoran, ki v NBA ni dobil prave priložnosti za dokazovanje.

Motili smo se!

A, ostali smo odprtih ust. Osebno ne bi mogel biti bolj vesel, da sem se motil.

Previjmo namreč dobrih pet let naprej.

Ob koncu sezone 2013/14 je bil Goran Dragić uvrščen v tretjo peterko celotne lige NBA All in dobil nagrado za igralca, ki je najbolj napredoval napram prejšnji sezoni. Leta 2014 je postal prvi na njegovi poziciji organizatorja igre po dolgih 21 letih, ki se je vpisal v klub 20/50/40 – v povprečju je torej dosegal več kot 20 točk na tekmo ob več kot 50 odstotnem metu iz igre in več kot 40 odstotnim metom za tri. Zadnji, ki mu je to uspelo pred njim, je bil jugoslovanski narodni heroj Dražen Petrović.

Julija 2015 je podpisal 5-letno in 90 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo z Miami Heat, kar je trenutno najvišji znesek v zgodovini slovenskega športa, ki ga je katerikoli klub plačal slovenskemu športniku.

In Goran Dragić danes?

Več kot uspešno je prevzel dirigentsko palico slovenske košarkarske reprezentance in jo v skupinskem delu Evropskega prvenstva 2017 popeljal do petih zaporednih zmag. Zdi se, da je dozorel v vseh pogledih. Če so se nekateri še nedavno tega zmrdovali nad njegovo igro na postavljeno obrambo in občasni »podivjanosti« pod pritiskom, so tudi ti obmolknili.

The Dragon oz. zmaj, kot ga kličejo v Ameriki, nevedoč, da prihaja prav iz zmajevega mesta Ljubljane, je suverenost na igrišču podkrepil s številkami. Po petih odigranih tekmah je namreč prvi strelec prvenstva. Razvil se je v izjemnega liderja in motivatorja, kljub vsem uspehom pa je ohranil predanost do trdega dela in preprostost izven igrišč.

3 lekcije Gorana Dragića za uspeh

The Dragon vendarle ni bil vedno The Dragon ... Navajamo tri lekcije, ki jih je Goran Dragić podal na poti do uspeha.

Lekcija #1

Še vedno se spomnim citata iz časopisa - nekdo je rekel, da bi se moral pisati Tragic (obupen, tragičen …). To mi je ostalo v glavi. Vsakokrat, ko sem treniral, sem mislil na to. To je bilo moje zadovoljstvo, dokazovati ljudem, da se motijo!

Ne bi se smeli obremenjevati s tem, kar si drugi mislijo o vas. To je njihovo delo, ne vaše. A, če vam kritike že sežejo do srca, jih vzemite kot motivacijo. Osredotočite se nase, postavite si cilje in trdo delajte zanje. Uspeh bo prišel z nenehnim prakticiranjem in ponavljanjem naučenega.

Ni potrebno, da mnenje nekoga drugega postane vaša realnost. Poskrbite za to, da vas ostre besede ne bodo preveč potrle. Najdite v njih gorivo, ki vas bo gnalo do novih podvigov. Naj uspeh spregovori namesto vas. Ko boste dokazali sebi, boste dokazali tudi drugim in kritiki bodo obmolknili. Verjetno ni slajše zmage kot dokazati drugim, da niso imeli prav o vas. In zapomnite si, nezadovoljni ljudje iščejo srečo v tem, če vidijo, da gre drugim slabše od njih. Ne dajte jim tega veselja!

Lekcija #2

Nikoli se ne gre samo za enega posameznika. Več ljudi, kot vpletemo, boljše je. To poskušam storiti vsakokrat, ko igramo.

Posamezniki ne zmagujejo prvenstev. Košarka je igra petih proti petim. Podobno je v poslu in življenju nasploh. Redko boste uspeh dosegli sami. Poskrbite za to, da se obdate z odličnimi posamezniki. Če to ni pod vašim nadzorom, pa izkoristite dano situacijo na najboljši možen način.

Vašim sodelavcem se morate naučiti zaupati in jim dodeliti naloge, v katerih so najboljši. Delajte na vaših organizacijskih sposobnostih in dobro proučite nasprotno ekipo. Osredotočite se na vaše prednosti in izkoristite slabosti nasprotnika.

Lekcija #3

Ko sem prišel v NBA, je to bil zame košarkarski in kulturni šok. Bilo je drugače od tega, od koder prihajam. Košarka v Ameriki je drugačna. Je bolj fizična. Kot tujec prva leta skorajda nisem igral, a ostal sem potrpežljiv in še naprej trdo delal. Čakal sem na svojo priložnost in vsakokrat poskušal biti pripravljen. Nato so poklicali mojo številko in dokazal sem svoje.

Zapomnite si. Bolje je biti pripravljen in ne dobiti priložnosti, kot dobiti priložnost in ne biti pripravljen. Vaš trenutek bo prišel. In ko bo prišel, je na vas, da ga zagrabite. Včasih v življenju dobimo samo eno priložnost. Poskrbite za to, da boste resnično pripravljeni, ko bo prišla. Če je takrat ne boste uspeli izkoristiti, si ne boste imeli česa očitati.

Star slovenski pregovor pravi, da je potrpežljivost božja mast. Ni jih veliko, ki jo premorejo.

Naj na tem mestu Goranu Dragiću in slovenski košarkarski reprezentanci zaželimo uspešno nadaljevanje Evropskega prvenstva. Navijači verjamemo v medaljo!

Več na: Motiviran.si
Od Evropskega prvenstva v Sloveniji nas loči še 251 dni. Nekaterim bo minilo kot bi trenil, košarkarskim navdušencem pa se dnevi odštevanja že preveč vlečejo. Marsikdo si jih krajša z ugibanjem, kdo bo to pot krojil našo usodo v boju za težko pričakovano medaljo. Od žlahtnih kovin so nas, bolj kot igre, v preteklosti prevečkrat oddaljile politične spletke v ozadju, ki so vplivale na nenastope nekaterih pomembnih igralcev, in nespametne odločitve selektorjev v ključnih trenutkih srečanj. Najbližje smo zagotovo bili na Poljskem pred tremi leti, a objokan obraz nesrečnega Dragića, ki si je že pred sklepnimi obračuni natrgal kolenske vezi, je nakazoval na morebitno novo zamujeno priložnost. Scenarij se je odvil po pričakovanjih. Jaka Lakovič gladiatorskim predstavam navkljub ni zmogel enakovredno odigrati na obeh straneh igrišča, saj je zaradi pomanjkanja dostojne zamenjave bil glavna tarča nasprotnih strategov. Ti so na njem izmenjavali številne bralnilce, katerih primarna naloga je bila z intezivnim tempom izmozgavati našega prvega organizatorja igre. Finale, z njim pa tudi medalja, sta splavala po vodi...
Sledilo je novo, največje reprezentančno razočaranje v zadnjih letih. Projekt Eurobasket Litva 2011 se še zdaleč ni izšel po načrtih. Bolj kot s skromnim sedmim mestom je navijače razočarala igra. Blestel ni nihče. Mučili smo se z reprezentancami nižjih kakovostnih razredov, zaradi česar so kritike, ki še danes letijo na selektorja Božidarja Maljkovića, upravičene. Namen prostega leta 2012, s katerim smo bili kaznovani, je morda najbolje opisal Goran Dragić: »Leta 2012 na sporedu nimamo uradnih tekem, zato upam, da bodo vsi najboljši prišli, ko jih bo reprezentanca potrebovala. Do tedaj se moramo vrniti k pozitivnim mislim.« Na te bo moral čimprej presedlati predvsem Maljković, ki je s svojim negativizmom, precenjevanjem tujih in podcenjevanjem lastne reprezentance, zvrtal največjo luknjo v našo samozavest in porušil vse, kar smo uspešno korak za korakom gradili do njegovega prihoda.                                                                                                 
Vse kaže na to, da izgovorov ne bo smelo biti več. V tem trenutku se namreč zdi, da bo Golfa zamenjal Ferrari, medtem ko javnost še vedno upa na zamenjavo šoferja. Kljub vsemu pa bi bili do selektorja krivični, ko bi že zdaj napovedovali vrhunsko slovensko zasedbo. Četudi predpostavimo, da nihče od igralcev ne bo staknil poškodbe ali kako drugače zadnji hip odpovedal nastopa (kar je edino smiselno ob špekuliranju, za koga bomo pesti držali tokrat), je nerazrešenih vprašanj več kot bi želeli. Maljković je sicer šesterici - Erazmu Lorbku, Mirzi Begiću, Jaki Lakoviču, Goranu Dragiću, Urošu Slokarju in Benu Udrihu - zagotovil mesto v reprezentanci na domačem prvenstvu, a morda bo moral dano besedo požreti. Največ skrbi namreč vzbuja kapetan Jaka Lakovič, ki se je v Galatasarayju znašel na stranskem tiru in denimo v letošnji sezoni ni imel priložnosti začutiti utripa Evrolige, medtem ko je v turški ligi na odigranih petih tekmah ob skromni minutaži dosegel vsega skupaj zgolj 8 točk. Bodo njegove pretekle reprezentančne zasluge vendarle dokončno prepričale selektorja, da mu ponudi priložnost postaviti bogati karieri piko na i? Časa za razmislek bo po odstopu s trenerskega stolčka pri Cedeviti Maljković imel dovolj, potrebno pa je poudariti, da morajo vse odločitve biti sprejete z namenom dosega končnega cilja, tj. osvojitve medalje. Domače prvenstvo ne sme služiti podeljevanju nagrad za dolgoletno zvestobo in dajanju priložnosti mladim talentom, ki nas bodo morebiti navduševali šele v prihodnjih letih. Potrebno je strniti vrste, igrati pa morajo vsi najboljši v danem trenutku. Sedaj je čas, ko gre za vse ali nič! Ob tem se je smiselno vprašati, ali ni selektor nemara že naredil napake, ko je priložnost za dokazovanje v Litvi ponudil Luki Rupniku, v katerem je očitno prepoznal največ potenciala, in ne Blažiču ali Prepeliču, ki sta v letošnji sezoni v isti ekipi pokazala bistveno več.

V reprezentanco se vrača trojica igralcev, ki bodo predstavljali ogrodje ekipe. Maljković lahko sladko spi predvsem zaradi dejstva, da se je Boštjan Nachbar, ki sicer iz neznanih razlogov ni našel mesta na seznamu šestih z zagotovljenim nastopom, po poškodbi in izpustitvi litvanskega prvenstva na parket vrnil v velikem slogu. »Boki« igra svojo najboljšo evropsko sezono. Je osrednja zvezda ekipe Brose Baskets Bamberg in v povprečju na desetih evroligaških tekmah beleži skoraj 17 točk in 5 skokov na tekmo. To ga v ligi uvršča na tretje mesto po doseženih točkah, o njegovi vlogi na igrišču pa priča tudi podatek, da je nad njim bilo storjeno kar 56 osebnih napak, kar zadostuje za drugo mesto v tej kategoriji. Posledice težke poškodbe je uspešno prebrodil tudi Gašper Vidmar, edini pravi robustni center v naši reprezentanci, ki je v Evroligi na desetih odigranih tekmah za Besiktas v povprečju dosegal malenkost več kot 7 točk in 5 skokov, ob tem pa podelil še vsaj eno blokado na tekmo. Do prvenstva bo moral izpiliti predvsem natančnost pri izvajanju prostih metov, saj je v tej prvini naravnost katastrofalen. V Evroligi je namreč zadel zgolj 11 izmed 45 prostih metov, v turški ligi pa je s 40 odstotno uspešnostjo komaj kaj boljši. Tega podatka ne gre zanemarjati, saj bi Vidmar zgolj zaradi tega ključne trenutke ob koncih tekem znal presedeti na klopi. Mladi center Uniona Olimpije, Alen Omić, je Vidmarju lahko za vzor, saj ima bistveno mirnejšo roko in je zadel nekaj izjemno pomembnih prostih metov. Nazadnje je z dvema zadetima v tretjem podaljšku praktično odločil srečanje proti Bodućnosti. Naturalizirani Omić bi mesto v reprezentanci sicer lahko pričakoval zgolj z odpovedjo Begića. Nadejamo se lahko tudi nastopa enega izmed najboljših evropskih organizatorjev igre Bena Udriha, ki sicer v reprezentanci še ni dokazal svojih sposobnosti. Na žalost smo z njegove strani bili v zadnjih letih priča predvsem raznovrstnim izgovorom za neigranje. A tokrat naj bi bilo drugače - Beno je pripravljen pomagati. Nekoliko skrbi le njegova izjava, ki ponovno dopušča prostor za izgovore: »... če le ne bo poškodb in če bodo stvari jasne vse od začetka in brez politike v ozadju.« Čeprav v ligi NBA letos ne navdušuje – za Milwaukee Bucks v povprečju beleži nekaj več kot 8 točk in 3 podaje na tekmo – ima selektor Maljković o njem izjemno visoko mnenje: »Morda se mnogi ne bodo strinjali, ampak on je zame eden izmed najboljših košarkarjev v Evropi, če ne celo najboljši.« V navezi z Goranom Dragićem, ki je v dresu Houston Rocketsov ob koncu lanske sezone z obema rokama zagrabil ponujeno priložnost, na parketu prikazal pravo mojstrstvo in si posledično priboril novo bogato pogodbo, bi Slovenija utegnila imeti celo najboljši branilski par na prvenstvu. Med največja presenečenja letošnje sezone lahko nedvomno uvrstimo igralca domače Union Olimpije, 22-letnega Jako Blažiča. V Evroligi je Jaka v povprečju na desetih odigranih tekmah beležil več kot 12 točk na tekmo, v posameznih obračunih pa je dokazal, da bo kmalu zelo »iskana roba« večjih in bogatejših evroligaških klubov. Mnogi se celo sprašujemo, če je Slovenija sploh že imela igralca, ki bi pri tej starosti na tako visokem nivoju kazal tako kakovostne predstave. Košarkarski teoretik Mik Pavlovič trdi, da je Blažič »eden najboljših igralcev mlade generacije, ki smo jih imeli v Sloveniji« in zares težko mu je oporekati. Evroligašu Cantuju je denimo nasul 30 točk, še bolje pa mu gre v Jadranski ligi, kjer v povprečju dosega skoraj 15 točk na tekmo, že dvakrat pa je presegel mejo 30 točk. Proti Radničkemu jih je ob neverjetno natančnem metu, ki je skupno znašal 84,6%, dal kar 34. Blažič si je s svojimi igrami zaslužil, da debitira za slovensko člansko reprezentanco tudi na uradnih tekmah, v njej pa zna imeti celo vidnejšo vlogo.

Koga bo torej Maljkovič vpoklical v reprezentanco? Sodeč po igrah bi bilo veliko presenečenje, če kdo izmed spodaj naštetih 9 igralcev ne bi bil vpoklican. Odprto vprašanje ostaja, kdo bi lahko zamenjal potencialno odsotnega Lakoviča. Jaka ima to srečo, da navkljub temu, da je popolnoma izven tekmovalnega ritma, na njegovem igralnem mestu pravzaprav ni več igralca, ki bi lahko dostojno nadomestil njegovo kakovost in izkušnje. Najbližje temu je naturalizirani Aleksandar Ćapin, ki za Radnički igra izvrstno, vendar ima pred njim, kot že rečeno, prednost Begić, zaradi pomanjkanja visokih igralcev pa povsem verjetno tudi Omić. Morda bi po potrebi igro lahko organiziral Domen Lorbek, ki ga kar nekoliko presenetljivo zelo ceni tudi Maljković, vendar si tega z dosedanjimi predstavami v dresu Krke resnici na ljubo enostavno ne zasluži. O njegovi formi priča podatek, da je v 15. krogu lige ABA, ko je Krka doma izgubila proti Partizanu, ob koncu tekme zgrešil tri zaporedne in izjemno pomembne proste mete, ki bi lahko celo prelomili srečanje v korist domače ekipe. Česa takšnega si ne smejo privoščiti niti nižjeligaški organizatorji. Ne pozabiti ne gre niti na Klemna Prepeliča, ki igra zelo solidno in kljub mladosti kaže veliko mero samozavesti. Najbolj neizprosen boj se bo bil med Miho Zupanom in Juretom Balažičem, ki si bosta poskušala priboriti zadnje prosto mesto na položaju krilnega centra. Morda za odtenek bolje kaže slednjemu, ki bi tako debitiral v članski reprezentanci na uradnih tekmah. V turškem prvenstvu je nanizal nekaj izvrstnih predstav – denimo proti Mersinu, ko je dosegel 28 točk, katerim je dodal še 8 skokov in 2 podaji. Morda je njegova največja prednost napram Zupanu zelo dober met za 3 točke (Balažič 45,95 %, Zupan 28,13%), kar pomeni, da bi lahko pomagal tudi na poziciji 3, kjer ima Slovenija tradicionalno največ težav. Nachbarju bo sicer družbo na krilu delal nekdo izmed bratov Murić. Mlajšemu Edu kaže bolje, saj je v letošnji sezoni napredoval in je eden izmed glavnih igralcev Krke.

Maljković bo nekatere pomembne odločitve moral sprejeti tik pred zdajci – drugega tako ali tako ni pričakovati - šele po vseh odigranih pripravljalnih tekmah, ko bo bolj jasno, koliko lahko določeni igralci doprinesejo ekipi.                                                                      
Legenda: T = točke; SK = skoki; P = podaje; UŽ = ukradene žoge; IŽ = izgubljene žoge; BL = blokade; ION = izsiljene osebne napake

Mirza Begić (Real Madrid): 2,16m, center
EL: 10 tekem, v 12:47 min. 5,9 T, 3,5 SK, 0,2 P, 0,2 UŽ, 1 IŽ, 0,6 BL, 1,3 ION
Erazem Lorbek (Barcelona Regal): 2,08m, center
EL: 9 tekem, v 19:34 min. 9,1 T, 2,6 SK, 1,2 P, 0.4 UŽ, 1,7 IŽ, 0,2 BL, 2,8 ION
Gašper Vidmar (Besiktas JK Istanbul): 2,10m, center
EL: 10 tekem, v 19:46 min. 7,3 T, 5,4 SK, 0.8 P, 1 UŽ, 1,7 IŽ, 1,2 BL, 4,4 ION
Uroš Slokar (Gran Canaria): 2,10m, center
ESP: EL: 9 tekem, v 17 min. 5,4 T, 3 SK, 1,1 P, 0,6 UŽ, 0,9 IŽ,  0,7 BL, 1,2 ION
Boštjan Nachbar (Brose Baskets Bamberg): 2,06m, krilo
EL: 10 tekem, v 29:33 min. 16,8 T, 4,9 SK, 1,4 P, 0,7 UŽ, 1,9 IŽ, 0,6 BL, 5,6 ION 
Zoran Dragić (Unicaja Malaga): 1,96m, branilec
EL: 10 tekem, v 17:47 min. 5,3 T, 2,7 SK, 0,7 P, 0,7 UŽ, 0,9 IŽ, 0 BL, 2,2 ION 
Jaka Blažič (Union Olimpija): 1,93m, branilec
EL: 10 tekem, v 28:21 min. 12,4 T, 4 SK, 1,9 P, 0,5 UŽ, 1,4 IŽ, 0 BL, 4,2 ION
ABA: 15 tekem, v 26,2 min. 14,7 T, 3,2 SK, 1,7 P, 0,9 UŽ, 2,7 IŽ, 0,1 BL, 5,3 ION
Goran Dragić (Phoenix Suns): 1,91m, organizator
NBA: 27 tekem, v 32:04 min. 14,5 T, 2,9 SK, 6,3 P, 1,7 UŽ, 2,2 IŽ, 0,2 BL 
Beno Udrih (Milwaukee Bucks): 1,91m, organizator
NBA: 13 tekem, v 18:08 min. 8,3 T, 2,8 SK, 3,3 P, 0,8 UŽ, 1,5 IŽ, 0,2 BL 
--------------------
Jaka Lakovič (Galatasaray Medical Park): 1,86m, organizator
TUR: 5 tekem, v 10 min. 1,6 T, 0,6 SK, 0,4 P
Domen Lorbek (Krka): 1,98m, branilec
ABA: 14 tekem, v 29,1 min. 9,9 T, 2,3 SK, 1,9 P, 0,5 UŽ, 1,7 IŽ, 0,1 BL, 2,8 ION
Klemen Prepelič (Union Olimpija): 1,88m, branilec
EL: 10 tekem, v 22:48 min. 8,8 T, 1,6 SK, 2 P, 0,7 UŽ, 1,5 IŽ, 0 BL, 2,5 ION
ABA: 15 tekem, v 24,9 min. 11,6 T, 2,6 SK, 2,3 P, 1,1 UŽ, 2 IŽ, 0 BL, 3,6 ION
Jure Balažič (Erdemirspor): 2,04m, krilni center
TUR: 12 tekem, v 27:67 min. 11,92 T, 5,5 SK, 0,75 P
Miha Zupan (Turk Telekom): 2,05m, krilni center
TUR: 12 tekem, v 28,17 min. 11,25 T, 5,83 SK, 1,5 P
Edo Murić (Krka): 2,02m, krilo
ABA: 15 tekem, v 27,2 min. 11,3 T, 5,1 SK, 1,5 P, 1,2 UŽ, 2,5 IŽ, 0,1 BL, 3,3 ION
Dino Murić (Union Olimpija): 2,0m, krilo
EL: 10 tekem, v 15:16 min. 5 T, 2,7 SK, 0,1 P, 0,2 UŽ, 0,6 IŽ, 0,1 BL, 1,5 ION
ABA: 14 tekem, v 14,3 min. 6,1 T, 3,1 SK, 0,3 P, 0,4 UŽ, 0,9 IŽ, 0,2 BL, 1,8 ION
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164543
Forum avtorjev: 15848 Forum teme: 34297 // Odgovorov: 1865221
Blog avtorjev: 3564 // Blogov: 84893 // Komentarjev: 1217867
Avtorji fotografij: 25461 // Slik: 217627 // Videov: 19272 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "