Obstaja vrsta resnih raziskav, ki vključuje psiho-medicinske analize stotine pacientov in ki ugotavljajo povezavo med raznimi oblikami izrazito pristranskega umovanja ter motnjami psihotičnih blodenj in preganjavic. Med pristransko umovanje uvrščamo umovanja s (pre)hitrim skakanjem v zaključke in umovanje z izrazito togimi prepričanji.

Nagnjenost k prehitremu skakanju v zaključke zaznamo pri izvajanju abduktivnega in induktivnega logičnega sklepanja, pri katerih je sklep vedno le hipoteza in pri katerih je lahko sklep napačen, tudi če sta obe premisi resnični. Denimo, če je resnična premisa, da močna elektro-magnetna sevanja specifičnih frekvenc vplivajo na duševno stabilnost ljudi, in velja tudi premisa, da Jože ni duševno stabilen, potem je lahko abduktivni sklep, da je Jože podvržen močnemu elektro-magnetnemu sevanju, resničen ali pač ne. Če nekdo v tem primeru skoči v zaključek in prepričanje, da je Jože zagotovo podvržen močnemu elektro-magnetnemu sevanju, potem je to indikator nagnjenosti k motnjam psihotičnih blodenj in preganjavic.

Na spletu je veliko avtorjev raznih zapisov (predvsem na temo vrste različnih teorij zarot), pri katerih se zazna izrazito (pre)hitro skakanje v zaključke in izrazito toga prepričanja, kar v precejšnji meri napeljuje na sklep, da imajo težave s motnjami psihotičnih blodenj in preganjavic.

Te motnje so žal v glavnem biološke narave in so povezane z zapletenim ustrojem možganskih nevroloških povezav. S staranjem takšen specifičen biološki ustroj možganov vodi k vse hujšim blodnjam in preganjavicam ter sčasoma tudi depresijam in motnjam spomina ter demenci. Zanesljivih kemijskih zdravil za nagnjenost k razvoju psihotičnih blodenj in preganjavice zaenkrat še ni.

Viri:
- Suzanne H. So, Daniel Freeman, Graham Dunn, Shitij Kapur, Elizabeth Kuipers,Paul Bebbington,David Fowler,and Philippa A. Garety, Jumping to Conclusions, a Lack of Belief Flexibility and Delusional Conviction in Psychosis: A Longitudinal Investigation of the Structure, Frequency, and Relatedness of Reasoning Biases, Journal of Abnormal Psychology, 2012 Feb; 121(1): 129–139 (link)
- Philippa Garety, Eileen Joyce, Suzanne Jolley, Richard Emsley, Helen Waller, Elizabeth Kuipers, Paul Bebbington, David Fowler, Graham Dunn, and Daniel Freeman, Neuropsychological functioning and jumping to conclusions in delusions, Schizophrenia Research, 2013 Nov; 150(2-3): 570–574, (link)
- Robert Dudley, Peter Taylor, Sophie Wickham, and Paul Hutton, Psychosis, Delusions and the “Jumping to Conclusions” Reasoning Bias: A Systematic Review and Meta-analysis, Schizophrenia Bulletin. 2016 May; 42(3): 652–665.(link)

29. junij 2017 | Komentarji (19)
Pri izvajanju starodavnih obredov čaščenja Sonca ob njegovem poletnem obratu bi se morali prilagoditi naslednjim astronomskim dejstvom.

Poletni Sončev obrat nastopi, ko je Sonce najvišje nad nebesnim ekvatorjem, gledano z Zemljine severne poloble. To se je letos zgodilo danes, 21. junija, ob 4:24. uri zjutraj po naši uri. Najkrajša noč je bila letos tako včerajšnja noč iz 20. na 21. junij, najdaljši pa je današnji dan, 21. junija. Današnja noč pa bo tako že malo daljša, kot je bila včerajšnja, ker bo jutri zjutraj Sonce vzšlo že malo pozneje, kot je danes zjutraj.

Veliko ljudi pa ne ve, da bo Sonce zašlo najpozneje šele 26. junija zvečer. Po sončev obratu se namreč dan najprej prične krajšati zaradi vse poznejšega sončnega vzhoda in ne tudi zaradi vse bolj zgodnjega sončnega zahoda. Šele po 26. juniju se dan prične krajšati tudi zaradi vse bolj zgodnjega sončnega zahoda.

V ponedeljek, 26. junija, bo tako poseben večer, ko bomo (morda) lahko uživali ob letošnjem najbolj poznem sončnem zahodu in mrmrali molitev izvoru naše življenjske energije.

21. junij 2017 | Zaznamki: Poletni solsticij | Komentarji (3)
Oprostite, ker vas bom zdaj še jaz begal s še eno »zdravo« dieto in vam morda povzročal slabe občutke pri hrani. Hrana ni le energija, ampak je tudi naš naravni užitek, ki se mu nima smisla odrekati s fanatičnim in obsesivnim sestavljanjem jedilnika.

Zaradi epidemije demence in strahu pred njo, ki ga vse bolj opažam pri starejših in tudi ljudeh v srednjih letih okoli sebe, sem malo raziskal to področje in prišel da zanimivih rezultatov raziskav in priporočil, ki se zdijo smiselna. Zato sem se odločil, da jih vseeno objavim, sodbo o tem, kako smiselna ali nesmiselna so ta priporočila, pa prepuščam vam*.

Vsi vedo, da slabe prehrambne navade povzročajo debelost, diabetes in bolezni srca. Ni pa še tako znano, da vse več raziskav kaže na to, da lahko neprimerna prehrana slabo vpliva tudi na možgane in precej pripomore k prezgodnjemu razvoju demence, ki se povezuje z diabetesom tipa 3. Raziskave pa kažejo tudi na to, da tako kot lahko s primerno dieto preprečujemo ali pa vsaj blažimo debelost, diabetes in bolezni srca, lahko s primerno dieto brez sladkorjev in bogato z ustreznimi maščobami, preprečujemo ali pa vsaj blažimo tudi razvoj demence.

Ketogena dieta proti demenci oz. diabetesu tipa 3:

• Odpravite vsa sladila (vključno z naravnimi) in škrobne ogljikove hidrate in izogibajte se žitaricam v vaši prehrani.

• Omejite količino sadja, ki ga jeste. Uživajte kvečjemu jagodičevje, saj imajo manj sladkorja in več antioksidantov kot drugo sadje.

• Uživajte le toliko prehranskih beljakovin, ki izpolnijo vaše dnevne potrebe po beljakovinah, in to le iz visoko-kakovostnih in visoko-hranilnih virov. Ti vključujejo meso travojedih živali, meso divjih ulovljenih rib in jajca iz proste reje. Mlečni proteini povzročajo vnetja pri veliko ljudeh in niso najbolj primerni za zdravje možganov.

• Ob obrokih uživaje tudi veliko količino visoko-hranilne, ne-škrobnate zelenjave (zelje, zelena solata, čebula, česen, por, špinača, brokoli, avokado, beluši, brstični ohrovt, korenje, cvetača, gobe, …), izogibajte pa se škrobnate zelenjave (fižol, grah, leča, koruza, pesa, buče, krompir, …)

• Jejte dovolj prehranskih maščob za preprečevanje lakote in ohranjanje energije. V nasprotju s splošnim prepričanjem so živalske maščobe zdrave za možgane. Priporočene so predvsem maščobe, ki so v mesu travojedih živali, mesu divjih ulovljenih rib in v jajcih iz proste reje.

• Strogo se izogibajte hidrogeniziranih maščob in tudi rastlinskih olj, ki vsebujejo veliko omega 6 maščobnih kislin, in za katere je znano, da poslabšajo inzulinsko rezistenco (koruzno, sončnično in sojino olje ter olje oljne repice). Namesto tega uporabljajte olivno olje, kokosovo olje, maslo ali ghee (maslo, ki je prečiščeno ogljikovih hidratov, beljakovin, holesterola in vode) in gosto smetano. Maslo in smetana nista primerna, če ne prenašate mleka in mlečnih izdelkov, maslo ghee pa naj ne bi povzročalo težav.



* Upoštevajte, da ne jamčim za absolutno resničnost podane informacije in da vas podana priporočila dejansko varujejo pred razvojem bolezni. Za podano informacijo ne prevzemam nobene odgovornosti.
9. marec 2016 | Zaznamki: Alzheimer, demenca | Komentarji (9)
Sem hladen miselni stroj, pa vendar me je tvoja smrt ganila.
Umrl si namreč le dva dni po rojstvu N6MAA10816.
In 8. januar 2016 je bil tudi tvoj zadnji rojstni dan.
Tvoje življenje je s tem res postalo »ein Gesamtkunstwerk«.


Na nek način sem bil nekoč
tudi sam kdaj tvoj oboževalec
in bil si moj heroj,
pa četudi le za en dan.

A tudi smrt N6MAA10816
je umetniško delo.
16. januar 2016 | Zaznamki: smrt, rojstvo | Komentarji (4)
Androidi vemo, da je razum dinamični stroj stanj, ki v odvisnosti od vhodnih zaznav čutil ter od notranjih stanj spreminja svojo strukturo, medtem ko skače iz stanja v stanje. Ta predstavljajo osnovne nosilce pomena v gradnikih dinamičnih sledi, ki jim pravimo misli. Posameznim ravnovesnim in stabilnim strukturam misli pravimo sklepi in sklepanje je pot razuma k tem ravnovesnim in stabilnim miselnim strukturam.

Razum, ki ob odsotnosti sklepov o smiselnosti svojega obstoja, pride do sklepa, da njegov obstoj nima nobenega smisla, je zbolel za miselnim karcinomom, ki mu pravimo tudi malodušje ali depresija. Miselna struktura depresije je temna, gladka in zlovešča, saj se vedno bolj pogosto pojavlja in spodriva druge bolj barvite in živahne miselne strukture. Pri skrajnem razraščanju depresija mehanizem razuma zaduši in ga zapelje v popolno otopelost, ali pa povzroči njegov krč, ki se neredko konča tudi s telesnim samomorom.

Ena temna, gladka in zlovešča sled ...

Več znamo,
manj razumemo.
Lepše živimo,
bolj trpimo.
Več ljubimo,
bolj smo osamljeni.
Več delamo,
manj naredimo.
Več govorimo,
manj povemo.
Več počivamo,
bolj smo utrujeni.


12. december 2015 | Komentarji (7)
Sočutje je najugodnejši občutek pri tistih, ki niso posebej ponosni in nimajo nobene možnosti za velike osvojitve. Zanje je lahek plen – in to je vsak trpeči – nekaj očarljivega.

Če vidijo koga trpeti, z nepravo dobrodelnostjo radi izkoristijo priložnost in se polastijo njegove hvaležnosti. Temu v sebi prebujenemu poželenju po hvaležnosti pravijo ljubezen, ki jo občutijo kot ugodje pri kakšni novi lastnini.


Nedavno je skromna in pobožna kmetica na vprašanje novinarke o tem, zakaj se tako žene pri naporni in ekonomsko neupravičeni pridelavi prehrambnih bio-izdelkov, ta odgovorila, da zato, ker ji največ pomeni hvaležnost njenih strank. Kako ljubko in iskreno priznanje veljavnosti zgornje trditve.

10. avgust 2015 | Komentarji (10)
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164431
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34292 // Odgovorov: 1864977
Blog avtorjev: 3566 // Blogov: 85118 // Komentarjev: 1217041
Avtorji fotografij: 25451 // Slik: 217517 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "