Posledice masovne živinoreje na okolje in klimo
Na svetu je po nekaterih podatkih okoli 1,3 milijarde govedi in večje število drugih živali, rejenih za potrebe mesne industrije.



V Sloveniji živi letno okoli 5 milijonov živali v masovni živinoreji, od tega je okoli 500.000 govedi, večina števila pa odpade na perutnino.



Nekaj dejstev v zvezi z živinorejo (Anton Komat, Jana, 19.9.2006):

- živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
- odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
- v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;



- živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
- pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
- meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
- prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
- za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
- porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
- za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.



Še nekaj dejstev o masovni živinoreji:

- 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90% letnega pridelka soje;
- pri 2,23 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;

- za "proizvodnjo" 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
- revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji uvažamo iz držav v razvoju;



- za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita. Dva kilograma žita bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote!



- za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!



- v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;


- delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% - to je skupaj 24 milijonov ton letno;
- 50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;



- pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice - v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;



- 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča - večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti.



Masovna živinoreja in efekt tople grede oz. globalno segrevanje
Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald's&Co.



Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Ima 23 krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Za zmanjšanje efekta tople grede ne bi bilo treba zmanjšati porabe olja in plina, ampak naj bi človeštvo spremenilo prehrambne navade.



"Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.", je leta 2005 napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World.



Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši. "Govedo ima torej večinski delež pri klimatskih spremembah planeta, večji kot vsi avtomobili tega sveta." (Anton Komat, Jana 19.9.2006).



Dušikovi oksidi so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja.


Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.

Poročila ZN o spremembi klime, ki so bila objavljena pred kratkim, predstavljajo zastrašujoč scenarij, v bistvu že kar realnost. Ta tako imenovana IPCC poročila so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi. Pri tem so izjave v IPCC poročilu še zadržane, ker so v komisiji zastopani tudi predstavniki industrije in držav izvoznic nafte.

Bistvene navedbe:
- zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4 stopinj Celzija;
- morja so se segrela do globine 3000 m;

- gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm. Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm;

- ledeniki in polarne kape se dramatično topijo;

- nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo;
- nastale bodo velike puščave na eni strani in na drugi bo prišlo do poplav. Veliko hujše od vsega, kar smo doslej doživeli;
- prišlo bo do lakote, epidemij, katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali.

Kot sedaj prihaja na dan, spremembe klime potekajo mnogo hitreje, kot so znanstveniki napovedovali.
In za to je kriv edino človek zaradi uničevanja okolja in izločanja toplogrednih plinov.

Vlado Began


Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 1815 | Ocena 2.4 od 17 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
ce se clovek, zelo kmalu drasticno ne spremeni svojega nacina misljenja in zivljenja....
nas cakajo se zelo hude stvari !
lo_pa_ta
pred 475 tedni
2.
Človek nikoli ne bo spremenil svojega načina življenja, kaj šele mišljenja. Edini način za to je, da nas narava sama pahne nazaj v kameno dobo in razredči človeštvo na ninimum preživetja, pa še takrat se ne bo rešila največjega parazita. Edina rešitev za zemljo in ostale njene prebivalce je popolno izumrtje človeške vrste. Edini problem pa je, da je narava do nas zelo potrpežljiva in nam pušča čas. Mogoče celo ve, da smo usmerjeni samodestruktivno in bomo to sami opravili, sama pa si ne bo rabila rok mazat.
Andrejček
pred 475 tedni
3.
Pozdravček. :D
Čričkica
pred 475 tedni
4.
Ampak vegi pa nisem, veš.
Saj to si najbrž ugotovil iz mojih komentarjev, ki si jih zradiral.
Čričkica
pred 475 tedni
5.
Edina rešitev za začetek bi bila: takojšnja ukinitev subvencij za živinorejo! Višje cene za meso in mesne izdelke pa bodo zmanjšale porabo. Manj mesa - več zdravja!
Amili
pred 475 tedni
6.
Tako je zadel si v črno!
Živinoreja je umetno pospeševana. Kmetijske subvencije je potrebno ukinit.
Zaradi nje nimamo cenejše hrana v trgovinah. Samo bolj nezdravo. Poanta subvencij je v temu, da zmanjšuje stroške pridelava hrane na nezdrav način in sploh omogoči industrijsko masovno agropolitiko
ter s tem omogoči trgovcem pobiranje večjih marž zaradi dumpinških cen subvencionirane
hrane. Tem se le tako subvencinorano hrano zardi stroškov transporta splača kupovati globalno in na eksotičnih trgih..
Če bi bili v ceni hrane vsi stroški, recimo diesel z vsemi trošarinami, pestcidi z vsemi okoljskimi davki
in DDVji, in podobno - industrijsko kmetijstvo ne bi bilo konkurenčno malim kmetijam in ekološki pridelavi
hrani. Tako pa je obratno kot se na prvi pogled zdi, več zdrave konkurence tudi v dobesednem pomenu besede na trgu s hrano bi omogočila le ukinitev kmetijskih subvencij in tudi posrednega subvencioniranja z udpustki davkov.
nazor
pred 473 tedni
7.
Prvo se je potrebno vprašati...KAKŠEN JE VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE...
potem bomo razpravljali dalje...ker po vsej zdravi kmečki logiki se vsaka snežna krogla začne pri kepici...in vsak klopčič volne pri začetku...
ChazyChaz
pred 471 tedni
8.
Za vse, ki radi preberete, kaj vzpodbudnega...
poskusite s knjigo Seepa Holzer-ja Uporni kmet.
ChazyChaz
pred 471 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 202023
Forum avtorjev: 15891 Forum teme: 34468 // Odgovorov: 1876450
Blog avtorjev: 3585 // Blogov: 87179 // Komentarjev: 1246052
Avtorji fotografij: 26306 // Slik: 223139 // Videov: 18360
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "