DOBIČKI IN DAVKI
Moji odzivi

Popolnoma legitimno je, da nekdo zagovarja višje davčne primeže za to ali ono. Kot je popolnoma legitimno, da nekdo drug jasno pove, da mu to ni všeč in da bo naredil vse, da takšnemu davčnemu primežu pobegne. Ter se s tem postavi zoper višje davčne primeže.

Bila bi to čisto normalna debata, ena izmed tistih, ki jih jaz tudi v naših siceršnjih predvolilnih pogrešam. Meni bi se bilo mnogo lažje odločati, komu naj že svoj glas, če sploh komu. Sem pač eden izmed tistih, ki vsebino« katerekoli politike še najbolj razume skozi številke, tako na odhodkovni kot prihodkovni strani. Pri čemer davke in še kaj drugega ne vidim zgolj kot prihodke za polnjenje te ali one javne blagajne, davčna politika naj bi imela še celo vrsto drugih funkcij. A o njih zopet bolj malo v teh debatah.

Kot se ne velja pogovarjati le o enem davku, davke je vedno potrebno gledati v celoti in v kontekstu realnosti neke družbe in njenih tendenc. Davki so eno izmed najmočnejših orodij usmerjanja družbe, a le na daljši rok. Pod pogojem, da tudi celota vseh davkov vzdrži dovolj dolgo, da se ponotranji v številnih posameznikih in se potem odrazi v njihovih odločitvah.

Bila bi to čisto normalna debata, če ne bi bilo zraven »še zmerjanja«, proglašanja »nasprotno mislečih« za sovrage, pribijanja na križ in še česa. Skratka, še en »kulturni boj«, v katerem je lahko zveličavna samo »ena«. Kjer potem ni daleč od tiste, da se ve, kaj sledi tistim, ki ljudstvo odvračajo od edino zveličavne vere v svetlo prihodnost. Meni je takšna vedno všeč, a le pod pogojem, da sem jaz tisti, ki določa zveličavno.

Najbolj pa me je vrgla tista novinarska, ki je morebitno »izgubo nekaterih« pospremila z komentarjem, da si bodo kupili pač kakšna dva metra krajšo jahto. Ki je takoj ponarodela, kajti sedaj prebiram in poslušam tu in tam, da res ne bo hudega, če si bodo namesto 12 metrskega zgolj 10 metrskega. Čolnička namreč, vse kar v dolžino šteje manj kot 24 metrov, se šteje za čoln.

Jaz bi bolj predel, če bi bilo podkrepljeno, da nekomu ne bo nič hudega, če bo zgolj kakšno 50 metrsko in ne 60 metrsko ladjico. A še nisem slišal, da bi kakšen rezident slovenskih grap imel takšno razkošje, bom vesel, če me kdo popravi.

O sveta preproščina, revščina bi sam s stisnjenimi zobmi in nič ne skrivam, da mi bi bilo všeč v slovenskih grapah imeti nekaj bogatašev, ki si lahko kaj bolj konkretnega, recimo nekaj v rangu Reinholda Würtha. Njegovo plovilo v dolžino meri 85 metrov. Na katerega palubi se sonči tudi helikopter, ne gre da bi se gospod Würth ali njegovi gostje mučili od kakšnega letališča do ladje v kakšnih kolonah, recimo na vpadnicah v Split.

Vrednost te ladjice? 150 milijonov. A ta gospod da je tudi strastni zbiralec umetnin, baje le ena slika v njegovi lasti sedaj velja dobrih 100 milijonov. Ameriških dolarjev. A pri teh številkah je čisto vseeno, ali v evrih ali v dolarjih. Sicer pa da je baje "težak" 11 milijard.

In ne da bi gospod Würtha sedaj v zvezde, tudi on ima svojo »davčno« in še kakšno zgodbo« in ga za kakšnega svetnika vseeno ne bi proglašal. Vseeno pa me v tej njegovi zgodbi kaj pritegne, recimo z začetkom v podedovani očetovi majhni trgovini na debelo z železnino potem, ko mu je pri 19 letih umrl oče. Iz česar je nastal današnji imperij Würth, delujoč v kakšnih 80 državah, tudi v slovenskih grapah. Ni čudno, da ga potem nekateri proglašajo za »živ spomenik nemškega gospodarskega razcveta«.

Pa ne, da me privlači bogastvo teh ljudi, tukaj preprosto moram priznati, da mi njihove dimenzije segajo iz mojih siceršnjih gabaritov življenja. Teh obsegov nekako ne dojemam, jasno mi je le, da bi z nekaj takimi, ki to, kar gospod Würth in kar je njegovo plačuje kot davek kje drugje, nasitili marsikateri apetit po tem ali onem, ko gre za porabo takšnih ali drugačnih proračunskih sredstev. Tudi če bi jih plačeval z diskontom.

In kar se tiče spremembe, namreč predlogu po vključitvi vseh dohodkov posameznika v njegovo odmero dohodnine, s tem nimam nobenih problemov. Tudi kje drugje je tako – tudi v Nemčiji, čeprav to, da je kaj v Nemčiji, pač ne sme biti kronski argument za isto v Sloveniji. Je pa res, da je v Nemčiji najvišja dohodninska stopnja malce nižja. Ki se začne nad letno davčno osnovo 262.000 evrov. Za poročene pare, ki se dajo skupaj obravnavati kot dohodninski zavezanci, dvojnik te številke. Že to, da se lahko "dvojina" v teh davčnih obravnava kot »ednina« je za slovenske grape znanstvena fantastika. In je zadaj smoter. A ni moj namen sedaj o nemških davčnih, kjer – če že kaj – se rad zaustavim pri »solidarnostnem davku«, pač posledica združitve Nemčije, iz katerega se tudi krije del pokojnin iz časov nekdanje DDR.

Je pa tudi res, da večini tistih, ki imajo poleg prihodkov iz zaposlitve še kak drug resen prihodek, recimo iz oddajanja nepremičnin, ali prihodke iz dobička podjetja, njihovo davčno napoved največkrat sestavljajo poklicni davčni svetovalci. Ker je za vsakodnevnega človeka sistem – še posebno če hočeš izkoristiti vse olajšave in dobiti najnižjo davčno osnovo – huda matematika. Kjer lahko tudi kakšna takšna, kot je Würthovo veselje do umetnin postane zelo pragmatična zadeva, pač odvisno koliko nakup tega ali onega prinaša davčne olajšave.


Ladjica gospoda Würtha kot se je naslikala mojemu pogledu iz balkona na Korčuli

Tisto, kar me bolj zanima je ob teh davčnih v slovenskih grapah je, ali se bodo zares vsi dohodke z virom v kapitalu, obravnavali enako. Kajti ta cedularna obdavčitev gre, poleg dohodkov iz dobička podjetij, tudi za še obresti na bančne in podobne vloge ter za dohodke iz oddajanja nepremičnin. Za vse to danes v slovenskih grapah velja cedularna 25% »dohodnina« in je vsaj v tem spoštovano načelo enakosti davčne obravnave dohodkov iz istega vira.

Kar se mene tiče, bilo bi pošteno, A takšna bi znala marsikoga zmesti v njegovem zagovarjanju novih rešitev. Kajti, vsakdanji človek vidi v tej zgodbi pač – sedaj recimo Akrapoviča, lahko tudi koga drugega – le sebe ne. Čeprav svoje siceršnje prihodke iz zaposlitve popravlja z dohodkom iz kakšne najemnine.

Za znanca sem naredil izračun. Pri njegovih 1.650 bruto plače ter mesečnih 400 evrov iz oddajanja stanovanja na Viču v Ljubljani, ki ga je podedoval. Sedaj plača 199 evrov dohodnine ter 90 evrov cedularnega davka za prihodek iz oddajanja stanovanja, skupaj dobrih 289 evrov. Z vključitvijo prihodka iz oddajanja stanovanja v siceršnjo njegovo dohodninsko osnovo – v enaki osnovi kot sedaj – bi »mesečno« plačal dobrih 7 evrov več. Letno 86 evrov več.

Naj sploh omenim, da mu nenadoma ideja o vključitvi dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine nikakor ni bila več tako všeč. Takoj je začel s tem, da bi morali – podobno kot pri bančnih obrestih za prvih 1.000 – določiti prag, pri katerem bi se takšna obdavčitev začela. On bi vsaj pri 5.000 letno, pač 12 krat 400 in pika. Kakšen drug z drugačno računico bi morda manj, morda več.

Pa jaz tega znanca niti slučajno ne bi proglašal za bogataša, pri njemu tudi ni vprašanje dveh metrov krajša dolžina čolnička. Kot ostaja dejstvo, da 400, pardon 310 evrov čistega iz najemnine pri bruto plači 1.650 ni ravno drobiž, je skoraj tretjina njegove neto plače. In jih ni malo takšnih, v slovenskih grapah marsikdo kaj oddaja, ne gre le za stanovanja, sobe, tudi kmetijska zemljišča se daje v najem. Drugo je, koliko teh dohodkov je »na črno«, a teh višja ali manjša obdavčitev itak ne zadene.


In največja riba na Korčuli, ki se je nastavljala mojemu pogledu. Imenuje se Katara, doma je iz Dohe, lastnik bivši tamkajšnji emir. Več vam pove splet.

A tu so potem še druge kategorije slovenske realnosti, ki jih takšna davčna obravnava dohodkov iz kapitala ne bo nič kaj razveselila. Recimo tiste, ki so sicer zaposleni, a se gredo tudi »popodlansko« preko lastnega d.o.o. V vlogi direktorja jih z d.o.o. sicer veže kakšna pogodbica o poslovodenju a brez omembe vrednega zneska, v vlogi lastnika si delijo dobiček. V kolikor ga je sploh kaj, prihodki takšnih d.o.o. se praviloma ne merijo v sto tisočih, a za nekaj tisoč ali celo deset tisoč pa je le izdanih računov. Za tiste, ki potrebujejo bolj konkretno primero pa rečem, naj si zamislijo kakšnega zdravnika, sicer zaposlenega v »javni zdravstveni ustanovi«, ki preko svojega d.o.o. priskoči na pomoč v sosednji »zdravstveni ustanovi«, ne nujno javni.

In seveda vse tiste variante, kjer so si lastniki – sicer tudi sami zaposleni v svojih podjetjih – na »minimalcih«, da bi si lahko čim več izplačali skozi razdeljeni dobiček. V primerjavi s obremenitvami plač se jim je v njihovih denarnicah vseeno poznalo.

In zakaj jaz o tem? Ker me za »reveže« tipa Akrapovič res ne skrbi. Tole z revežem se morda sliši cinično, a morda ni mišljeno tako. Ne gre pozabiti, da sem malo preje o gospodu Würth, iz te optike res ni premožen.

Tisti, ki si imajo možnost izplačati vsaj pol milijona evrov dobička, leto za letom, se bodo že znašli. Jaz pač rečem, da bo malce več podjetij imelo lastnika – le da bo pravna oseba, ne več fizična oseba - onkraj meja slovenskih grap. In kakšnega davčnega rezidenta bodo slovenske grape imele manj.

Kjer se bo odprlo tudi vprašanje tistih fizičnih oseb, ki imajo dohodke iz kapitala v slovenskih grapah, a sami niso davčni rezidenti v slovenskih grapah. A takšnih je bolj malo, vsaj v lastništvu gospodarskih družb, tukaj gre bolj za nepremičnine.

Načeloma jih je mogoče obdavčiti za dohodke z virom v slovenskih grapah, a na kateri osnovi, to je sedaj stvar konkretnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja s posamezno drugo državo. Tukaj ne gre posploševati, stvar je lahko zelo različne glede na vir dohodka, dejavnost s katero je pridobljen dohodek in še kaj. Skratka, zapleteno, ni čudno, da so davčni svetovalci v teh čezmejnih tako svinjsko dragi.

Ko gre za izplačila dobičkom lastnikom v podobi pravnih oseb je čisto druga pesem. Dacarjem in vsemu »javnemu« bo ostalo le toliko, kolikor bo izplena iz davka na dohodek pravnih oseb, po domače davka na dobiček. Delitve dobička med posamezniki izza slovenskih meja – če ne bodo davčni rezidenti slovenskih grap – pa slovenski dacarji ne dosežejo.

Ta davek na dohodek pravnih oseb, po domače davek na dobiček, je zgodba zase. Kjer jaz rad o kanibalizmu, a tudi to je del realnosti sveta, v katerem morajo nekateri bolj tekmovati kot kdo drug. Ampak, bomo to pustili za kakšen samostojen prispevek, kdo ve kdaj.

V tej sedanji davčni in seveda za sladokusce pa se bo treba vrniti v času nazaj. Kajti cedularna obdavčitev dohodkov iz kapitala ni od vekomaj, svoj čas smo jih morali prikazovati v naših davčnih napovedih. Kot tudi kaj drugega, med njimi tisti izračunani katastrski dohodke za kakšno zemljišče. No, na drugi strani pa je bilo možno uveljavljati cel kup olajšav, vsaj jaz se spomnim uveljavljanja višin plačanih zneskov vračila stanovanjskega kredita, zbiranja računov iz lekarn ter seveda za »strokovno« literaturo.

Si upamo dati odgovor, zakaj je prišlo do te spremembe? In prosim, ne mi sedaj o poenostavitvi s prehodom na »informativne izračune«, pač splošno ukalupljenje davčnih. Kar se tiče poenostavitev, zgolj to, da enostavno v davčnih, pač ukalupljanje, kaj hitro lahko postane zelo krivično. Da o neproduktivnosti niti ne govorim.

In v iskanju tega odgovora se ne gre zapičiti v tisti nekaj posameznikov ali posameznic, ki zares odstopajo po svojem bogastvu v slovenskih grapah. V takšnih je pomemben obseg in vpliv tistih, ki so v osnovi še vedno odvisni od dohodkov iz svoje zaposlitve, a so za njih pomembni tudi »priboljški, skozi razdeljen dobiček ali iz oddaje nepremičnin, skratka dohodki iz kapitala. Kot moj znanec s svojim oddajanjem stanovanja.

Da pa imajo spremembe v davčnih svoje učinke, v dobrem in slabem, je tudi dejstvo. Kot je dejstvo, da bo vsakdo oblikoval svoje stališče z ozirom na posledice za svojo denarnico. Tako kot moj znanec, za katerega sem – na hitro – računal posledice vključitve dohodkov iz oddaje nepremičnine v njegovo dohodninsko osnovo. Ki je na poti, da poveča družinski kapital.

Če je sam »prejel« eno stanovanje, se do drugega dokopal sam, bo njegov sin podedoval dva. Pri čemer tudi teh 400 evrov iz najemnine vidi kot točko, ki naj pomaga, da bo njegov edinec lahko lažje odplačeval posojilo za tretje stanovanje. V takšni tudi teh slabih 90 ne gre spregledati. Skratka – ustvarjanje družinskega kapitala, pojav, ki je v slovenskih grapah prisoten in zajema kar lepo število ljudi.

A kaj šele bo, ko bo tu davek na nepremičnine, na motorna vozila, in še kaj, kar da se napoveduje. Udar na svetinje vsakodnevnega prebivalca slovenskih grap, To pa je tista stvar, ki zna poskrbeti, da jutrišnja volilna udeležba ne bo samo 50% ampak precej višja. Ker bo tako narekovala denarnica, ne vera v politične filozofije, kaj šele srce. In kdo mislite, da bo tu potegnil krajšo?

Pa brez zamere.

Vabljeni tudi k prebiranju drugih prispevkov v zbirkah:

Zbirka: Evropske zgodbe za sladokusce

Zbirka: Pravljice za lahko noč

Zbirka: Pamfleti realnosti

Zbirka: Totalne erotične zgodbe

Zbirka: Moji odzivi

Zbirka: Potovanja po življenjih (drugih)

Avtor odsvetuje komentiranje, ker je roka zarotnikov vedno dolga in živahna, kot avtor ne odgovarja za morebitno škodo ali katerokoli drugo nevšečnost zaradi uporabe informacij iz katerekoli zgoraj omenjene zbirke. Pred osebno uporabo se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom, za množično uporabo pridobite mnenje svojega mnenjskega voditelja.

V skladu s sprejeto politiko avtorja avtor ne namerava komentirati komentarjev, kar se bo vseeno dogajalo izjemoma za tisto, kar si zasluži izjemo. Pač pa si pridržuje pravico, da morebiti nanje odgovori tudi v kakšnem izmed morebitnih prihodnjih prispevkov v katerikoli zbirki avtorja.

Oddano: 07.09.2018 ob 20:10:56
Zaznamki:
Moji_odzivi
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 448 | Ocena 5.0 od 6 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Profesor.....
Največjo jahto ima resident slovenskih grap Vladimir Polič - 36 metersko Adriatic Star
VEČ O ŠE DRUGIH

Poliču pa jahte ne zavidam ampak samo privoščim. Tudi zato ker sem njegov vzpon kot podjetnka
lahko spremljal osebno od časov ko so mu v socializmu uspešno oprali glavo v Klubu mladih tehikov,kjer so
ga "zastrupili" z radioamaterstvom. Zgodba vredna posebnega zapisa.
cinik
pred dvema tednoma
2.
Informativno in kompetentno. hvala.
velenjcan
pred dvema tednoma
3.
Cinik,

sem ti hvaležen za link, a kaj ko je tam - iz mojega - bolj revščina z floto, o katerih jaz v besedi in sliki. A mi pritrjuješ, da davčnega rezidenta z 50 ali več metrov dolgo "igračko za prosti čas" pač v slovenskih grapah ni. Da se bo treba sprijazniti z meter ali dva manj namesto deset ali več metrov manj. To pa ni obetavno.
NoriProfesor
pred dvema tednoma
4.
Velenjčan,

Kaj naj rečem. Hvala. Če je zate informativno je že nekaj, kar pa se tiče kompetentnosti, no ja, poznam takšne, ki so res kompetentni v teh. Jaz le v toliko, kolikor spotoma, za vsakodnevno rabo, s preprosto matematiko. Tisti zgornji link na nemške davčne stopnje pa - z malo raziskovanja - pove še veliko drugega.
NoriProfesor
pred dvema tednoma
5.
Nič nimam proti dobičkom. Še z davkom nimam prav veliko težav. Kakor koli se pičeno sliši so davki, točneje, bi lahko bili, prvovrsten civilizacijski dosežek, če bi bili le enaki za vse.

Ja, najbrž boš hitro podvomil v "enaki za vse", ker še tega točno ne znamo raztolmačiti, kaj naj bi to bilo in pomenilo "enako za vse". Je to nominalna enakost ali odstotek od nečesa. Česa? Morda plače (nekateri, sicer redki, si niti plače ne vzamejo, pa niso siromaki), morda od razlike v premoženju prej in potem (in spet bi bil vik in krik o večkratnem obdavčenju), morda od česa drugega?

Z davki je zmeraj križ in najbrž nikoli ne bodo povsem primerljivi med seboj, kaj šele enaki. To je tako kot s prometnimi prekrški; na videz so popolnoma brezosebni in pravični, ampak, če malo globje pogledamo vanje opazimo, da pa vendarle ni vseeno ali dela prekrške nekdo z zajamčeno plačo in gnilim Cliotom ali nekdo v Lamborghiniju z mično gospodično ob sebi. Da ne omenjam čolničkov in tistega kar čolniček več ni.

Moja pamet odpove v najmanj dveh primerih;
prvič zaradi očitne (ne)enak(omern)e obdavčitev državljanov in predvsem vsake pravne entitete ne glede na njegov status, velikost, poreklo, pomembnost za narodov blagor in podobne lastnosti in
drugič, kje, komu, kako in koliko se plačuje davkov.

Da ne omenjam še razvojnih? spodbud za nekatere, ki bi jih lahko mirno šteli za davčne olajšave in vabljive limanice, na katere se kaj rade ujamejo sicer hudo plašne ptice.

Seveda pod "davki" razumem celokupno zbirko dajatev ne le zgolj tisti del, ki mu pravimo davki. Najbrž sem sodijo tudi pri nas tako trdoživi prispevki in kakšne davčne spodbude in olajšave, ki najbrž tudi ne padejo iz vedrega neba.
Že samo pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju so hudo različna mnenja o pravičnosti tega davka. In marsi komu zavre kri zaradi njega.

Ampak najboljši poslovneži že vedo kako "optimizirati" vse to.

Se spomniš, nekaj časa je bil pri nas šlager "socialna kapica", ki so jo nekateri poimenovali tudi kapica za bogataše, ki pa jo je kmalu nasledila "razvojna kapica". Vsebinsko pa je kapica ostala popolnoma nespremenjena. Se še spomniš Bajukove reforme?

Seveda sanja svinja o koruzi in upa, da bo tudi davčni trg nekoč globaliziran in bo davčni primež enak tako na eni kot drugi ali šesti celini, pa tudi na kakšnem eksotičnem otočku s palmami in se ne bo več treba zabavati ali mučiti s sedežem podjetja, z rezidentsvom ali kakšno podobno zoprnijo. Pa se ta globalizacija najbrž nikoli ne bo zgodila.....

Nekateri že razmišljajo, da bi namesto one man band poštnih predalov na Irskem ali kje drugje, zgradili plavajoče otoke sredi oceanov kjer bi sami sebi predpisali davke. Najbrž lahko uganemo kakšne in kdo bi zmogel takšno zgodbo.

Za konec pa; če bi bili davki razumljivi in enostavni, izračunljivi tudi brez davčnih svetovalcev, če bi bili dejansko dolgoročen korektiv neke družbe in ne stvar navdiha trenutno vladajoče politike, najbrž nebi bilo veliko negodovanja in jeze med ljudmi, predvsem pa bi bilo najbrž veliko manj sive ekonomije in s tem povezanih utaj.

Če pa bi bili še celo globalno determinirana konstanta in resničen razvojni sprožilec..... no, ja, o raju pa kdaj drugič.
grom-instrela
pred enim tednom
6.
Ti, ki imajo denar, imajo tudi svoje svetovalce.
Ostalim je skoraj vseeno.
Kouvran
pred enim tednom
7.
Grom in strela,

Samo hvala bom rekel, ker deliš svoje. Zelo na široko bi rekel, moje - in lahko so le moje - poante v tokratnem so zelo preproste, zelo ozko omejene. Tole o znancu, ki je bil takoj, da "privijemo bogate", ko pa je črno na belem spremljal, kako sem jaz računal posledice zanj, je - že že, ampak ne mene, jaz sem vendar "revež". Ja, je, v primerjavi s kom, a s kom drugim, "ta bogat".

Mimogrede si me nasmejal s "dela prekrške nekdo z zajamčeno plačo in gnilim Cliotom ali nekdo v Lamborghiniju z mično gospodično ob sebi". Glede na celoto sem se vprašal, kako bi se dalo to "mično gospodično ovrednotiti, seveda skupaj s Lamborghinijem, da bi bilo "pravično"... Ali pa je bil drug razlog in smoter, da si jo pritaknil tistemu v Lamborghiniju. O lepih dekletih in barabah je itak ponarodela.

Čudni so ti vatli včasih, a jaz moram priznati, da se počutim utrujenega. Na raj ne računam, v pekel ne verjamem, torej...kaj me sploh zadržuje?

NoriProfesor
pred enim tednom
8.
Kuvran,

imaš kaj kovancev? :-)))))
NoriProfesor
pred enim tednom
9.
Ne bom ti odgovoril po ljudski modrosti. :-)))))
Kouvran
pred enim tednom
10.
@7; ja, na široko, lahko pa tudi na ozko, preprosto in konkretno:
sem eden od čudakov, ki mu ni težko plačevati davke. Če jih je le iz česa mogoče plačati.

Se je že zgodilo in to ne enkrat samkrat, da sem plačal davek državi za nekaj, kar plačano nikoli ni bilo. Pa dacarjem to ni bilo mar: "ni bilo narejeno (beri izterjano) vse kar bi lahko bilo"...... Čeprav sem bil v stečajni masi nekje na 16 mestu, za vsemi bankami s prednostno terjatvijo, premoženja pa skoraj nič, to ni bil zadosten argument.

Razumem tudi tvojega znanca; počuti se nategnjenega in morda celo oropanega, ker vidi tiste, ki imajo več, noče pa videti vse, ki imajo manj.

Tako pa se počuti prav zato, ker država, družba ali dacarji niso znali, ne znajo ali nočejo pojasniti zakaj davki so in čemu služijo
predvsem pa ne znajo z njimi upravljati pregledno, jasno, enostavno in khmmmm "pravično".

Glede na dejstvo, da so davki naša stalnica, bi par besed o njih morali slišati že v šoli ali še prej v vrtcu. Potem bi morda sčasoma razumeli njihov civilizacijski pomen. Do takrat pa.... bomo videli.

Na raj ne računam, v pekel ne verjamem,
OK, obe skrajnosti si eliminiral. Preostanejo ti vice v katerih živiš v kar spodobni družbi.
grom-instrela
pred enim tednom
11.
Profesore,
kolikor mi je znano, Kitajci bodo preselili kompletno proizvodnjo
hladilnikov v Srbijo . Valjevo. V Valjevu bodo dodatno zaposlili še
okrog 300 delavcev, kar pomeni, da jih toliko manj bo v Velenju,

Levice lahko zmagujejo samo v obubožanih in revnih državah,
volijo jih pa obubožani in revni volivci. Torej, čim više bo revnih
in obubožanih državljanov, tim bolj izdatna zmaga Levice bo.


tupamaross
pred enim tednom
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 198303
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875722
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87067 // Komentarjev: 1244498
Avtorji fotografij: 26292 // Slik: 222971 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "