KOMU ŠKODUJE DAVEK NA DOBIČEK
Pamfleti realnosti

Sedaj so nekateri »odkrili«, da je slovenski davek na dohodek pravnih oseb skoraj na ravni davčnih oaz, da je spodobno pod povprečjem v EU in da je čas, da bi ga – v želji po več prihodkov v državni proračun – malce povišali.

Nizke davke na dobiček je marsikdo znal utemeljevati, da so potrebni, ker se s tem ustvarja spodbudno okolje za tuje investicije. Saj veste, investicije iz onkraj meja slovenskih grap so nova delovna mesta, je razvoj, ekonomska rast, skratka, ni da ni. In marsikaj drži.

A ta, da koristi predvsem tujcem – ali celo, le tujcem – nikakor ne. Veste, tujcu, še posebno kakšni skupini s podjetji v številnih državah, res niso potrebni nizki davki, ker imajo dovolj čisto legalnih možnosti, da se kakšnemu resnemu dobičku v slovenskih grapah izognejo. Stvar je zelo preprosta.

Vzamem Revoz, že zato, ker je največji slovenski izvoznik. Več kot 99% svoje produkcije v Novem mestu izvozi. V letu 2016 so imeli čistih prihodkov iz poslovanja za 1.080.295.000 evrov. 8.080 evrov za vsak izdelan in prodan avtomobil. Čisti poslovni izid pa je znašal 15.996.000 evrov. Slabih 1,5% čistih prihodkov in slabih 120 evrov na izdelan in prodan avtomobil. A je bil poslovni izid v letu 2016 vseeno boljši kot leto popreje, takrat ga je bilo le za 11 milijonov.

Da te koklja brcne. Ob takšnih si ne morem kaj, da ne bi produkcijo v Revozu v Novem mestu proglasil za neprofitno dejavnost, saj praktično imajo uravnoteženo prihodkovno in odhodkovno stran. Bi si mislil, da je dobičkonosnost avtomobilske industrije malce večja.

In tudi je. Le da je vprašanje, kje se pokaže. Revoz svojo produkcijo prodaja naprej, prodaja podjetjem ki so ravno tako v Skupini Renault. Ki jih prodajajo naprej, vse do trgovcev z avtomobili, pri katerih ljudje kupujejo avtomobile. In skozi »transferne cene« med prodajalci in kupci znotraj iste skupine je marsikaj mogoče. Važno je le, da »transferna cena« - tiste, ki se plačujejo med kupci in prodajalci povezanih podjetij - ni nižja od lastne oziroma stroškovne cene. Optimizacija je čudovit izraz, a nič kaj čudovit za življenje »vsakodnevnega človeka«.

Pa ni sedaj potrebno kazati s prstom le na »multinacionalke«, še Steklarna Hrastnik si je – kolikor računam – omislila podoben model. Pravzaprav njen lastnik. Lastništvo je prenesel na novo ustanovljeno podjetje v Švici. In nobenega dvoma nimam, da bo tudi izdelano steklovino iz Hrastnika prodajal »centrali« v Švici. Ta pa jo bo naprej, kupci na debelo bodo ostali isti kot takrat, ko jim je prodajala Steklarna iz Hrastnika neposredno. Nova »centrala« v Švici pa bo steklarni plačala kaj malega več kot lastno oziroma stroškovno ceno produkcije v Hrastniku. Razlika med stroški, plačanimi za kupljeno iz Hrastnika, ter prihodki iz prodaje naprej, bo ostala v Švici. No, morda pa bo Hrastnik« tudi vhodni material kupoval pri »centrali«, še eno okno »optimizacije poslovanja« z vidika čim manjše razlike med stroški in prihodki.


Pri teh dveh se ni spraševati, ali je pilot v letalu. Ali pa se je res potrebno to spraševati?

Najboljše v takšnih pa mi je strošek za uporabo blagovne znamke. Kdo ve, morda pa bodo novi lastniki Gorenja tudi blagovno znamko »prenesli« v lastništvo »lastnika«, v Luksemburg, velenjsko podjetje pa bo potem plačevalo »pravice« do uporabe blagovne znamke.

In tudi od »famozne« investicije Magne ne pričakujte dobičke. Njena koristnost – v tem pogledu – je za lastnika v tem, da posluje na ravni pozitivne ničle. Pa tudi strašne »japonske investicije« so tu. Kjer me napoved, da se bodo širili, da ne bodo le »šraufncigar industrija«, ne preseneča. Da bi kakšen izdelek bil »made in EU« so vseeno neka pravila, določen delež »dodane vrednosti« v nastajanju produkta mora biti ustvarjen v državah EU oziroma EEC. Kar sedaj spoznavajo Britanci z Brexitom, ko ugotavljajo, da bodo izključeni iz takšnih ali drugačnih dobaviteljskih verig v državah EU po pomladi 2019.

Malokdo pa pomisli, da je nizka obdavčitev dobička, pardon dohodkov pravnih oseb, voda na mlin domačim fantom in dekletom. Tistim, ki so se šli (in se še gredo) kapitaliste brez kapitala. Tistim, ki so najeli bančne kredite za nakup kakšne tovarne, podjetja, pri čemer so v kalkulaciji vračila kredita videli ravno prihodke iz naslova dobička iz poslovanja te tovarne, podjetja kot tiste, s katerimi bodo dejansko poplačali kredite. Tem bi višji davek na dobiček podrl računice. Zagotovo pa, nižji kot je, lažje je. Manj rizika »trga«.

A za to računico si potreboval tudi vsaj dva dodatna elementa. Prvič, da boš dobil tak kredit in drugič, nekdo ti mora biti pripravljen prodati svoje v podjetju. V trikotniku z bankami v državnem lastništvu, kjer »odločevalce namešča oblastna garnitura« ter prodajalci tega ali onega, nameščenih s strani vsakokratne »oblastne garniture«, pride do izraza marsikaj, kar si na igrišču z malo manj »povezanimi igralci« ni mogoče misliti. Kaj je lepšega, kot če se o kreditu in o tem, da mi bo prodano, zmenim na »enem mestu«. S tistimi pri »koritu«. Kdorkoli je pri koritu.

Pri čemer je najbolj kazalo tistim, ki so bili »prijatelji« od vseh. Tista, en brat pri partizanih, drug pri domobranci, kdorkoli bo izgubil, naša familija bo vedno na zmagoviti strani. Ob takšnih se spomnim na Šrotovega Boška, od občinskega uradnika brez kakšnega posebnega premoženja do kralja imperija vsaj za kratek čas. Ki je znal vnovčiti – tako računam – tako svoje članstvo v današnjem SD kot nekdanjo vlogo Šrotove familije znotraj SLS. Pri čemer je dajal dobre posle enim in drugim. Znal je ustvariti okolje, v katerem je bil koristen za »strice iz ozadja« enih in drugih.

In da, on in tisti, ki so imeli koristi od njega, so potem v orkester ob tisti »pivovarski vojni«. Ker so vedeli, da se bo zgodilo tisto, kar se je zgodilo ob prevzemu Laškega in vsega, kar je spadalo zraven, s strani Heinekena. Ko je marsikdo izgubil kakšno pogodbo, pač dober posel. Ker so našli nekoga drugega, iz tega ali onega razloga. »Vsakdanji« človek pa je kupil zgodbo o nacionalnem interesu. Ki so jo na žaru obračali tisti, ki so imeli svoj, zelo konkreten interes. Tudi med člani in članicami Državnega zbora.

In da, danes o Bošku Šrotu, o Bavčarju, o Kordežu, a o kom drugem, ki mu je uspelo, niti besede. A so ravno tako uporabili – v globalu – isti model. Le da so »ciklus« začeli malce prej, da jih ni doletela »kriza«, padec dobičkov, nezmožnost odplačevanja kreditov za »kupljeno«. Kjer se je potem – da bi si rešili kožo – začelo štrikanje.

Jaz rečem človeško, reševanje lastne kože je kategorija onkraj kakšnih kolektivnih moralnih paradigem. Šrota, Bavčarja, Kordeža je ravno to – nedoseganje višin pričakovanega dobička – pokopalo. Če bi prihodki iz dobička ostali na ravni kot so bili »pred krizo«, bi uspeli.

Skratka, zdi se, da je sedaj razmišljanje o višjem davku na dobiček, pardon dohodkih pravnih oseb, dovoljeno. Naj iz tega zaključim, da je večina kreditov za to ali ono več ali manj zaprtih in da ni več pritlehnih potreb po »nizkih davkih na dobiček«?

Pa je najbolje, da nič ne zaključim.

Na obdobje izza nas, recimo zadnjih 20 let, gledam kot obdobje, ki ga nekateri poimenujejo kot obdobje »prvobitne akumulacije kapitala« v slovenskih grapah. Prerazporejanje »ekonomske« moči, z njo – žal –tudi politične moči. Ta proces ni omejen zgolj na slovenske grape, tudi v Ruski federaciji teče, tudi na Kitajskem. »Scati proti vetru« pa ne gre, razen če si lahko privoščiš, da boš poscan. Kjer se strinjam z kritiko mojih zapisov, češ, s polnim trebuhom je lahko srati, postavi se v položaj tistih, ki izgubljajo. Edini odgovor je, vedno, res vedno so tisti, ki izgubljajo. Nisem prepričan, da izguba pomeni »bolje« za večino. Vojak se mora naučiti, da je žrtvovanje manjšine sprejemljivo za preživetje večine, predvsem pa dosego strateškega cilja., ki naj bi služil »koristim« večine. A – kot mnogi – nisem prepričan, da sem prepričan, kaj da so »koristi večine«.

Žal mi pa je za nekaj drugega. Žal mi je za generacijo – recimo – mojih sinov. Ki počasi spoznavajo, da so zamudili čas. Vsaj z vidika materialnega blagostanja in možnosti sodelovanja v tej "prvobitni akumulaciji kapitala". Pa saj ne gre za ne vem kaj, a konec iluzije, da bo vsaka generacija živela »bolje« od prejšnje, je na ravni atomske bombe. Vsaj za vse, kar si danes domišljamo kot »civilizacijski dosežek« razvoja družbe. V Evropi. Drugje, v svetu, se veselijo novih perspektiv.

Pri čemer se marsikaj od tega da pripisati tudi moji generaciji. Premladi, da bi si ustvarili zagon v prejšnjem, da bi uspeli z »vezami in poznanstvi« in prestari, da bi zares s srcem in energijo mladosti vstopili v »novo«, predvsem pa izkoristili novo. »To old to live, to young to die« je bila nekoč fraza. Danes rečem, da smo iz zone somraka. Ne noč, ne dan.

Iščemo uteho v preteklosti, celo tisti, ki jo niti slučajno nismo živeli, razumeli. Postajamo zombiji, ki verjamejo v mite. Ker nam – vseeno – dajejo uteho. Poraze spreminjamo v zmage. A živimo posledice izgube. Kosovska bitka.

Pa brez zamere!


Vabljeni tudi k prebiranju drugih prispevkov v zbirkah:

Zbirka: Evropske zgodbe za sladokusce

Zbirka: Pravljice za lahko noč

Zbirka: Pamfleti realnosti

Zbirka: Totalne erotične zgodbe

Zbirka: Moji odzivi

Zbirka: Potovanja po življenjih (drugih)

Avtor odsvetuje komentiranje, ker je roka zarotnikov vedno dolga in živahna, kot avtor ne odgovarja za morebitno škodo ali katerokoli drugo nevšečnost zaradi uporabe informacij iz katerekoli zgoraj omenjene zbirke. Pred osebno uporabo se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom, za množično uporabo pridobite mnenje svojega mnenjskega voditelja.

V skladu z novo sprejeto politiko avtorja avtor ne namerava komentirati komentarjev, kar se bo vseeno dogajalo izjemoma za tisto, kar si zasluži izjemo. Pač pa si pridržuje pravico, da morebiti nanje odgovori tudi v kakšnem izmed morebitnih prihodnjih prispevkov v katerikoli zbirki avtorja.

Oddano: 08.06.2018 ob 22:44:20
Zaznamki:
Pamfleti_realnosti
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 406 | Ocena 4.5 od 8 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Hm, tak je, ... tuje investicije.
Kouvran
pred 15 tedni
2.
5
andromaha
pred 15 tedni
3.
Ahhh, ekonomija, ekonomija.
otimizacija proizvodnih procesov, oprimizacija stroškov, kamor spada tudi ali predvsem "človeški vir?!?!" predvsem pa optimizacija dobičkov je mantra vseh pametnih idijotiv, ki jim je mar zgolj dobiček. Čim večji je, bolje je. Kako lepo se sliši, ko se denarci štejejo in žvenketajo v milijardah in veš, da bi vsak dan lahko "pognal" nekaj deset ali sto tisoč teh nadvse željenih menjalnih cukrčkov, pa se ti nebi nič poznalo.

Ja dobiček je zapovedan, družbena odgovornost pa željena.
O solidarnosti pa samo toliko, da je mir v hiši in jahta na varnem, ravbarski gradovi pa dobro zastraženi.

............ Premladi, da bi si ustvarili zagon v prejšnjem, da bi uspeli z »vezami in poznanstvi« in prestari, da bi zares s srcem in energijo mladosti vstopili v »novo«, predvsem pa izkoristili novo. »To old to live, to young to die« je bila nekoč fraza. Danes rečem, da smo iz zone somraka. Ne noč, ne dan..........

Prvič (morda sem bil kdaj prej nepozoren bralec) opazim kanček prikrite žalostosi ob tej ugotovitvi, kar me veseli. Ne zaradi malček resignacije, ki veje iz teh besed ampak zato, ker se veselim, da (vsaj od daleč) "prepoznam" človeka, ki zna poskrbeti zase in mu je hkrati dano, da opazi tudi stvari, ki se skrivajo za prodornostjo in uspešnostjo najbolj podjetnih, ki pa niso tako lepe, da bi si jih hoteli ali želeli videti. Lepo si je predstavljati, da so tudi taki, ki zmorejo, -poleg občutljivosti za lastno dobrobit,- biti dojemljivi tudi za splošno dobro, za družbeno odgovornost, kar koli že to pomeni.

Čedalje bolj me moti, kljub temu, da sam nisem v nobenem pogledu ogrožena pasma spoznanje, da so med nami taki, ki z mirno vestjo uživajo v svojem udobju in pomembnosti in se ne obremenjujejo za račune, ki jih za njihov uspeh, njihovo udobje in pomembnost plačujejo mnogi, ki jih srečujejo in gledajo vsak dan v službi ali na ulici in celo tisti, ki jih niti ne poznajo.

čedalje bolj mi gredo na živce tudi oni drugi, za spoznanje bolj občutljivi, ki si po uspešnem grabljenju in plenjenju privoščijo kanček samospraševanje in čiščenja svoje vesti in sem in tja donirajo kakšno malenkost v dobro tistih, ki (tudi) zaradi njih ne morejo več ne živeti in ne umreti in svojo dobroto razglašajo po vsem občestvu.

Ne vem ali sodim med izumirajočo vejo homo sapiensa sapiensa, saj/ker ne razumem in ne vidim smisla v danes prevladujoči logiki, ki poganja to družbo ali pa sem neka mutacija, ki šele prihaja in ni več kompatibilna z okoljem v katerega se je narodila. Vem le to, da ne spadam v ta prostor in čas, ki si ga ti imenoval zona somraka, jaz imam pa občutek, da živim (ne kot Fukujama, ki ga je plašila misel o koncu zgodovine in ne kot Žišek, ki razmišlja, da smo na koncu časa) na civilizacijskem valu, ki se sesuva sam vase preden se znova dvigne v nek nov,( vsaj upam, da bo tako) boljši svet malček obrušenih ambicij, želja, potreb in pohlepa.
Fosil, kot sem, se mi zdi, da sta sreča in zadovoljstvo obratno sorazmerni od hlastanja, pohlepa, požrtosti in kar je še tem podobnih čednosti.

Odgovor na podobno vprašanje, zakaj je na videz uravnotežena prihodkovna in odhodkovna stran tega cirkusa in prelivanje in pretakanje dobrobiti od tistih, ki ustvarjajo (dodano???) vrednost, od ustvarjajočih h tistim, ki imajo (sredstva in način) tako zelo sprejemljiva, dobra in celo željena za in v neki družbi, ki se ima za civilizirano, bi bi bil precej bolj zanimiv. Vsaj zame.

Ehhhh, mantre, mantre..... le ene od nikoder, mantre o vse obsegajočih stroških hiper produkcije, o pravi in pošteni ceni, ki je (najbrž) daleč od tržne ali dogovor(je)ne, mantre, ki med stroške vključi tudi žalost in bedo.

Ehhh, najbrž spet misliš da prevajam. Pa samo godrnjam.
grom-instrela
pred 14 tedni
4.
Kot gospodarstvenik (bojl slab ;-)), gledam na davek na dobiček drugače.
Neka pravna oseba dela zato, da zasluži. Stroški zajemajo vse, od dela pa do materiala, vseh zadev, ki so potrebne za dose3ganje prihodkov. Dejstvo je, da so plače vedno premajhne, oprema preslaba, propaganda nezadovoljiva - in noben problem ni zapraviti toliko, da dobička enostavno ni. Seveda je pa bolje, da se giblješ nekje okrog pozitivne ničle, da imaš dobre bonitete, poslovno uglednost in sposobnost najemanja bančnih kreditov. Dobiček zahtevajo predvsem delniške družbe, ki želijo imeti rast delnic in kakšne letne anuitete.
Pri drugih je vse odvisno od prispevkov, ki jih moraš dati državi. Če bi bili prispevki na plače in nagrade npr. nižji od davka od dobička, bi se gotovo več delilo delavcem. Lastniki morajo od dobička plačati davek na dobiček in denar, ki ostane je še vedno last pravne osebe. Če si ga lastniki izplačajo, jim sledi dohodnina. In vemo kakšna je pri višjih zneskih.
Če ima podjetje denar, lahko pred koncem leta pametno razmisli kaj potrebuje, kaj potrebujejo zaposleni in lastniki. Kako se lahko kupi kaj preko podjetja in ceneje služi njihovim ljudem, kot če bi to delili.
Te primere dajem ,ker bi rad povedal, da višina dobička in davka od njega ne pove nujno vsega o posjetju in o njegovi uspešnosti. Država se mora odločati o takšni višini, da dobi vsaj nekaj.
Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni...
;-)))
Neue Ekspres
pred 14 tedni
5.
Neue Expres

Poslovanje okoli pozitivne ničle je »cilj« marsikaterega »gospodarstvenika« v slovenskih grapah. Ker je kaj drugega »čisto mimo«, saj da ti država potem vse požre. Si lepo povedal, prvo pride davek na dohodek podjetij, potem pride dohodnina na izplačan dobiček fizičnim osebam. No, tukaj bi te popravil, obračun dohodnine ne dohodke iz naslova »dividend« je cedularen, 25% ne glede na višino izplačane dividende. Prihodki iz naslova dividend (izplačila čistega dobička) pa se ne vštevajo v osnovo za odmero kakšne dohodnino na prihodke iz kakšnega drugega izvora. Enako je z dohodnino na obresti, na prihodke iz oddaje nepremičnin). Pač prihodki iz kapitalskih naložb.

A mi razlagajo tudi o »tehnoloških podjetjih«, malo zaposlenih, kjer je pogoj za »zaposlitev« odkup deleža podjetja. Ker so si fantje izračunali, da jim skozi delitev dobička ostane več kot če bi si delili skozi plače. Kar računaj, dejansko efektivno stopnjo davka na dohodek podjetja plus 25% dohodnine v primerjavi z »neto« izplenom pri plači. Zato – tam – z veseljem vsi minimalne plače, mladi pa so praviloma tudi zadosti, da jih starost ne skrbi.

Kar se tiče »zapravljanja« ob koncu leta, no ja, včasih je to res bil »dober« šport, a so se dacarji popravili. Danes – kolikor slišim - malce več mečejo »iz stroškov« marsikaj, ker strošek ni neposredno povezan s poslovanjem. A se kaj da, recimo, kakšno malce večjo zalogo kakšnega potrošnega materiala. Pri opremi, strojih, zna bit že težje. Recimo nakup nove opreme. Ta bo šla v stroške tekočega poslovanja le skozi amortizacijo (če odmislim opremo majhne vrednosti, ki gre lahko v celoti v stroške tekočega poslovanja). Tudi zato je t.i. poslovni lizing oziroma najem opreme vse bolj popularen, vsak račun gre takoj v stroške.

A tak model hitro postane nevzdržen, če zagusti, če prihodkov od prodaje ni dovolj, računi za najem opreme ostanejo neplačani in – ti odpeljejo opremo. Če jo imaš v lasti, mogoče lahko spremeniš amortizacijsko stopnjo, morda greš v minus v tekočem poslovanju, a vsaj oprema ti ostane.

O potrebnosti dobičkov – predvsem nerazporejen čistih dobičkov – ki predstavljajo lasten kapital tako za financiranje tekočega poslovanja kot investicij – pa kdaj drugič.

NoriProfesor
pred 14 tedni
6.
Nori Profesor, prav imaš, zadnja leta nisem veliko razmišljal o dobičku, ker sem komaj shajal iz meseca v mesec.
Je pa pri prikazovanju dobička v manjših in srednjih podjetjih vseeno potreben globok razmislek in jasni načrti za naprej. Vseeno tudi varianta z izplačili dobička ni najbolj ugodna. Če imaš tisoč evrov dobička in si ga izplačaš, moraš najprej plačati 19% davka od dobička in za fizično izplačilo še 25% od ostanka - ostane ti 607,50 evra od tisoč evrov, ki si jih zaslužil. Pri minimalni plači imajo ženske minimalno porodniško, v primeru hudih bolezni ali nesreč (sem slišal za primere dolgotrajnega zdravljenja), dobiš pa bedno bolniško.
Po moje so problem korporacije, ki prelivajo denar s fiktivnimi računi med podružnicami v različnih državah in davčnih pogojih. Oni se lahko igrajo kolikor hočejo, pa se lahko dacarji še tako hvalijo. Dacarji so specialisti le za lov na majhne ribe. Za velike ribe je potrebna sprega s politiko, kar pa spet ni ravno pošteno.Zakonov je dovolj in preveč, le ljudi, ki bi se znali vsebi9nsko lotiti papirjev manjka. Oziroma bi bilo to po moje smrtno nevarno delo.
Rad bi rekel samo to: Nimajo prav ne ekstremni levičarji, ki bi si kar "pravično" razdelili vse, kar pride na račun, niti tiste vrste lastniki, ki nimajo blage veze s svojimi zaposlenimi in ne znajo ceniti njihovih življenj. Je pa res, da v podjetju ne doprinaša vsak enako in včasih je veliko iluzij glede ocenjevanja lastnega doprinosa.
Kot delodajalec sem plačeval precej nadpovprečno, puščal pri delu veliko svobodo, ampak po nekaj letih, ko včasih zadeve ne gredo najbolje, to večina zaposlenih rada pozabi.
... glede ostalega pa niti nima smisla, saj vidim, da se spoznaš...
;-)).
Neue Ekspres
pred 14 tedni
7.
Če imaš delež v podjetju, imaš drugačen odnos do podjetja. Gledaš na uspešnost in bolje razumeš, če je treba nekoga plačati več. Tudi bolj si pozoren na stroške vseh vrst. Večja angažiranost s stroškovne in prihodkovne plati torej, večja pripadnost in manj gledanja na svoj vložen čas.
Neue Ekspres
pred 14 tedni
8.
Neue Expres,

:-) Joj premetavava številke. Rečeš, 19%+25%. OK, 19% bi si lahko kaj zmanjšal, menda si kaj investiral. kakšen nov računalnik recimo. Za avto ti davčne olajšave ne bodo priznali. No, sedaj pa vzemi teh tisoč, vzemi jih kot bruto bruto in izračunaj, koliko bi to prišlo v "neto" plači. :-)
NoriProfesor
pred 14 tedni
9.
Ja, govorimo seveda o čistem dobičku, po vseh mahinacijah in odbitkih. Mislim, da je enotna stopnja 19%..
Imaš pa seveda prav, da je pri plači še slabše.
Ti pa lahko točno povem, ker si izplačujem minimalno plačo. Za plačanih bruto, bruto 991 evrov dobiš ven 595 evrov + 61 evrov plačane dohodnine.
Saj ne pišem, da bi ti kakorkoli nasprotoval. Tudi pri minimalni plači so zaradi nižje stopnje dohodnine stroški res manjši....
Le to pravim, da je vse drago kot hudič, če moraš denar sam zaslužiti...
Ne čudi se, če kdo pravi, da ga država odira. Sploh, če poslušaš nekatere politike, ki znajo samo tisto o rasti BDP in o tem kako je javni sektor oškodovan. Medtem, ko imajo oni plačan čas za kofe, ga nekateri nimamo....
;-)))
Neue Ekspres
pred 14 tedni
10.
@ Profesor....

V uvodu si t.i. "odkritje" grdo brcnil mimo, kar me glede na tvojo pedantnost čudi.
Ta "nekdo " ima ime in priimek in Slovenijo je označil za davčno oazo glede na plačevanja
davka na dobiček in ne davka na dohodek pravnih oseb. To je VIR
Pa še to "neplačevanje" ni posplošeno ampak velja za velike "naložbenike". S temi pa imamo problem oz, problem imajo podjetniki kot je recimo Neue Express.
Omenil si primer Gorenja. Že to da so Kitajci ponudili 2x ceno za odkup vseh delnic, bi moral sprožiti
alarm na finančnem ministrstvu in FURS-u. Gorenje ne proizvaja nekih high tec. proizvodov Razlog
pa je tudi v upravi Gorenja. V tej upravi je tudi g. Žiga Debeljak kot član uprave, odgovoren za korporativne finance in je drugi največji lastnik delnic Gorenja med člani uprave.( predsednik Bobinac jih ima pol manj).
In g, Debeljak je postal kar je potem ko je "zagonil" Mercator, tako da so ga upniki prodali za ubogih 157 milj.€
Danes ko je Mercator v skupini Agrokor zopet na prodaj pa je vreden 878 milijonov €.
No, "naduspešni" kader Debeljak ima še eno referenco. Med leti 2012–2017 je bil , pomočnik predsednika uprave za mednarodni razvoj in direktor Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija ter Gorenje Nederland BV, Nizozemska. Morda pa zato Panasonic ni bil dovolj dober vlagatelj.
Pa da ne pišem še drugih povezav in slučajnosti naj omenil še dva primera Med korporacijami z davčnim
odpustkom je tudi SIJ. Za to grupo vemo da je kupec povrnil kupnino po prvem letu poslovanja.
Ali pa primer Splošne Plovbe Piran ko smo podjetje prodali ko se je začela konjuktura v ladijskih prevozih
Ko smo letos ugotovili da je lastnik praktično neobdavčen in začeli obdavčevati pa je lastniku naenkrat upravna stavba prevelika ( o zaposlenih pa nič). Ladje so pa itak pod tujo zastavo .
Tako znamo poslovati na globalnem "trgu".
cinik
pred 14 tedni
11.
Cinik,

No comment :-)


NoriProfesor
pred 14 tedni
12.
*****
Bi se dalo v teh tvojih dveh stavkih iskati odgovore o smislu relacij med pojmi dobiček, davek, kapital, lastnina, strošek, cena, gospodarska rast ... v nasprotju s pojmom življenja samega ?

A – kot mnogi – nisem prepričan, da sem prepričan, kaj da so »koristi večine«.


Žal mi pa je za nekaj drugega. Žal mi je za generacijo – recimo – mojih sinov. Ki počasi spoznavajo, da so zamudili čas.

V Sloveniji vsako leto manjše generacije žensk v reproduktivni dobi

Vsak dan izumre od 50 do 150 živalskih vrst

Če bi nas danes srečala pamet

[url="https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/16/greenhouse-gases-remain-air"]Between 65% and 80% of CO2 released into the air dissolves into the ocean over a period of 20–200 years. The rest is removed by slower processes that take up to several hundreds of thousands of years
[/url]
Hud Hren
pred 14 tedni
13.
Hud Hren
pred 14 tedni
14.
Grom in strela,

Že cel dan po malem razmišljam, kako naj ti sploh - nekako odgovorim. Priznam, si me razorožil s tisto opazko na mojo "žalost". Šibka točka, kaj hočem.

Obljubim, se bom popravil, morda že v naslednjem pismu bralcev. Ki bo - če mi znese s časom - o pokojninski reformi. Ali o čem okoli nje. in verjamem, da ga mnogi ne bodo veseli. Tam bodo letele enke.
NoriProfesor
pred 14 tedni
15.
@14; in nekateri se bodo tega veselili.

Tema, ki zaposljuje marsi katero glavo, ki ne tava v temi.

Izgleda, da je to tema, ki je čisto OK za dobro debato ali volilni prepir, tema, ki jo je najbolje prepustiti času, ko se ji ne bo več mogoče izogniti in vroč kostanj, ki bo tistega, ki se je bo res lotil na kratek rok lahko stal tudi položaja, oblasti, kariere.....

O šibkosti:
nič ni tako kot se zdi. Včasih je "šibkost" močnejša od bombe.
grom-instrela
pred 14 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 198257
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875714
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87063 // Komentarjev: 1244468
Avtorji fotografij: 26292 // Slik: 222971 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "