STAVKI ŠOLNIKOM OB ROB
Pamflet realnosti

Priznam, mene nikoli ne zanima nekoga drugega neto plača. Le moja. Drugače pa vedno bruto. Neto izplačilo plače je odvisno tudi od »vzdrževanih družinskih članov«, nižje kot je bruto plača, bolj je to pomembno. Davčna olajšava za – recimo – otroka – je ista pri 1.000 ali 3.000 evrih bruto plače. Ko računam strošek dela v okviru zaposlitve, vedno le bruto bruto, a že tam je razlika. Nekateri toliko delovne dobe, drugi toliko, evo, isto delo, iste obveznosti, isti pričakovani »out put«, a razlika. Potem prevoz in prehrana, potem regres, potem še kaj drugega, povezano s konkretno zaposlitvijo. Recimo »jubilejne nagrade«. Kaj je to v neto za vsakega posameznika, ne vem. To zapišem zato, ker kdo o tem kolika ta ali kdo drug da dobi, neto.

Razumem, da filozofiranje o bruto, kaj šele bruto bruto plači nima kaj dosti smisla v gospodinjskih, ampak kdor gospodinjsko o stroških dela, no, bog mu pomagaj. In zopet, ko mi o tem vsakdanji človek, imam razumevanje, a ko mi o tem »bivši podjetniki« me mine.

Mimogrede, v Belgiji imajo zanimivo ureditev. Kdor hoče ustanoviti podjetje in nima univerzitetne diplome, mora opraviti poseben test, v katerem se dokaže v svojem razumevanju »ekonomskih logik« in zakonskega okvira tega ali onega. Brez tega lahko le »samozaposlitev«, pa še to omejeno na tisto, kar gre v »poklice«, nič več. Da ne bi čigavo neznanje ogrozilo še koga drugega, sam za svoj račun pa počni, kar te je volja.
V marsičem je Belgija hudičevo bolj regulirana kot slovenske grape. Tam vsak delodajalec, ki zaposluje kaj več kot samega sebe, mora imeti »socialne rezerve« v višini šestih plač vseh zaposlenih. Si predstavljate v slovenskih grapah, da bi moral imeti vsak delodajalec na ločenem računu blokirano vsoto šestih mesečnih plač vseh svojih zaposlenih? A tudi to je del njihove »sociale«, kdor nima, da položi teh šestih plač na stran, nima kaj v »podjetništvu«, še najmanj pa kogarkoli zaposlovati.

A kar se tiče plač v tistem, kar krije slovenski državni proračun, vas vabim, da si ogledamo državni proračun. Gremo pogledat leto 2016, tam so številke več ali manj dokončne, državni revizorji so ga tudi »klestili«. Dobesedno. Da niso našteli le za 9.000.293.089 evrov vseh izdatkov, kolikor so v Ministrstvu za finance, ampak za 9.004.091.239 evrov, slabe štiri milijone več. Kar niti ni hudo, vrednost napake, ki ne presega 0,5%, se v revizorskih šteje za solidno računovodenje. Na prihodkovni strani še manjša napaka, v državni proračun se je nateklo 8.316.371.708 evrov, pred revizijo je stalo 8.315.542.209 evrov, dobrih 800.000 evrov manj. Pod črto, primanjkljaj blizu 688 milijonov evrov.

Ma ni slabo, le 8% vseh »tekočih« izdatkov da ni bilo pokrito s »tekočimi« prihodki. S pripombo, da je to skoraj dvakrat toliko, kot so znašali vsi izdatki ministrstva za notranje zadeve, vključno s policijo in Inšpektoratom za notranje zadeve. Ampak, tistih 9 milijard pomeni, da je vsak med živimi v slovenskih grapah »porabil« 4.500 evrov letno, če računam ob 2. milijonih duš, 375 evrov na mesec.

Ups, kam pa gredo največji kosi »pogače« iz tega državnega proračuna. 1.064.054.804 evrov so znašale obresti zadolževanja, skoraj 12% vseh izdatkov. Za kritje razlike v pokojninski blagajni je šlo 1.310.342.181 evrov, slabih 15% vseh izdatkov. No, če sedaj od 9 milijard odštejem tekoči primanjkljaj in te obresti, potem še izdatke državnega proračuna za pokojnine, pridem do slabih 6 milijard, tistih 4.500 po duši letno pade na 2.971 evrov letno, na mesec 248 evrov. Občutno manj kot 375 evrov na mesec.

Naj mi bo oproščeno, ker izdatke državnega proračuna za pokojnine sedaj v isti koš kot izdatke obresti za servisiranje kreditov. Vem, drugače ne gre, lahko pa bi o »pokojninskih« nekaj mojih »prispevkov«, vključno z dejstvom, da je tudi tu del cene, ki jo je potrebno plačati zaradi »osamosvojitve«. Nekaj takega, kot je doletelo pokojninske sisteme v nekdanji zahodni Nemčiji po združitvi. A pri njih je vsaj to jasno, pri nas še ena malenkost pod preprogo. O upokojenskih bom, če bo dovolj interesa.
*
A danes je dan posvečen prosveti, izobraževanju, gremo v izdatke za šolstvo v letu 2016. Malo več, 1.315.955.264 evrov, je šlo za osnovnošolsko, srednješolsko in poklicno ter višje in visokošolsko izobraževanje. Malo več kot polovica tega zneska (751.493.683 evrov) zgolj za osnovnošolsko izobraževanje. To razlikovanje med osnovnošolskim in drugim ni kar tako, že zato ne, ker v kritju osnovnošolskega izobraževanja sodelujejo tudi proračuni občin.

Uf, 751 milijonov za osnovnošolsko in potem 289 milijonov za srednješolsko in poklicno izobraževanje. Saj razumem, je razlika med 9 in – recimo 3 ali 4 leti šolanja, pa vseeno. Pri 751 milijonih je to dobrih 83 milijonov na letnik, pri 289 milijonih je to – recimo da je povprečje triletno srednješolsko šolanje – dobrih 96 milijonov na letnik. Pa je povprečje več kot triletno srednješolsko šolanje.

Če vzamem v račun, da je bilo sredi leta 2016 v slovenskih grapah 197. 115 otrok v starosti od 6. do vključno 15. leta, potem je vsak »šoloobvezni otrok« stal natanko 3.812,46 evrov. Brez upoštevanja tistega, kar krijejo občinski proračuni. Ti denarji, iz ministrstva, gredo v glavnem za plače.

Ne vem, ali je teh 3.812 evrov po glavi šoloobveznega otroka veliko ali malo, zadosti ali sploh ne, ugotavljam nekaj drugega. Dokler bomo imeli sredi Ljubljane v razredu osnovne šole, recimo v petem razredu, dve paralelki, v enem razredu 18. učencev, v drugem pa 19. učencev, ni kaj dosti govoriti. Bi še razumel, da je to kje na podeželju, v kakšnem kraju z le eno osnovno šolo daleč naokoli, a v mestih, kot je Ljubljana, Maribor in še kje, kjer je od ene do druge osnovne šole petnajst minut hoda, je čisto druga pesem. A o tem ne bo spregovoril nihče.

A teh 3.812 po glavi pomeni, da deset učencev v razredu znese 38.124 letne bruto bruto plače. Bistveno več kot je današnja »povprečna plača« učiteljev v osnovni šoli. Nadaljnjih 5 učencev bi pokrilo stroške, recimo 1/4 kuharice in ravno toliko snažilke. Vsaj na razredni stopnji. Vprašanje pa je, če si ob enem razredu v posameznem letniku, z tudi manj kot 20 učenci v razredu, to lahko privoščimo na stopnji predmetnega pouka, kar se pri nas zgodi od 6. do devetega razreda. Tudi to ni nekaj neobičajnega v slovenskih grapah. Tudi tukaj nas – preprosto – tepe naša majhnost. Drugo bi bilo, če bi vsaka osnovna šola na predmetni stopnji imela vsaj 3 razrede po vsaj 25 učencev.

In je včasih res groza, namreč pri teh učiteljih na razredni stopnji, Gledam učitelje kakšnega tujega jezika, še posebej tistega drugega tujega jezika, recimo nemščine, tudi na treh različnih šolah se udinjajo, da zapolnijo svojo 100% obveznost. Če ni ur nemščine dovolj pa še kakšno uro »podaljšanega bivanja«.

Da o t.i. podružničnih šolah, ki imajo svoje mesto v slovenski krajini, niti ne črhnem. Vem, imajo svojo družbeno funkcijo, daleč izven t.i. osnovnošolskega izobraževanja, a o tem nič. Jaz le dodajam, tudi to se plača, dajte, enkrat se že odločite, ali gre za izobraževanje ali pa kaj drugega.

Toda pri tem ne gre spregledati tudi »podpornih« služb v takšnih osnovnih šolah, začenši s kuhinjami, da ne bom začel pri snažilkah. Mar bi bilo tako hudo, če bi se tukaj kaj »centraliziralo«, recimo začenši pri nabavi sestavin? Mar je res potrebno, da ima vsaka osnovna šola zaposlene v računovodstvu? Vsaj na ravni občine bi si lahko vse v občini obstoječe šole »delile« skupno računovodstvo. Ali bi ga enostavno »outsourcale«. Moji izračuni kažejo, da se pri manj kot 100 zaposlenih in manj kot 500 izdanimi računi preprosto ne splača imeti svojega zaposlenega računovodjo, drugo je pri tistih z vsaj 500 zaposlenih in več kot 1.000 izdanih računov. Včasih, ko se je vse na roko računalo, še morda, je bil vseeno potreben čas. Danes, vnos podatkov, velikokrat celo samodejen, potem računalnik svoje.

Na koncu koncev, marsikje drugje je tisto, kar smo nekoč pri nas imenovali ljudske šole, prvih 4 ali šest razredov, v sestavi občinske uprave, nikakor ne »samostojna pravna oseba«. A tukaj se srečujemo s tistim »prevajanjem« med sistemi. Ko moram tujcem razlagati dejstvo, da imamo pri nas samostojne javne zavode, ki jih z javnimi sredstvi predvsem financira občina, se vedno zatakne. Ravno v vprašanju, čemu dodatni stroški zaradi samostojnosti. Ne morejo razumeti, zakaj – na primer – ima Ljubljana – zavod za šport. Kaj niso objekti, recimo pokriti bazen v Tivoliju, občinske last? So! In potem pride tisti »aha«. Šele potem, ko jim razložim, da »samostojnost« pomeni toliko in toliko članov Sveta zavoda, ki pa vseeno kakšno sejnino, po drugi strani pa so del »kadrovske politike«, potem direktorja, njegov fikus…. Skratka tisti pratež, ki gre zraven.

In dokler si v Ljubljani lahko privoščimo pet samostojnih vrtcev, pač pet nekdanjih ljubljanskih občin, je tudi odlično. Pri čemer vseh pet upravlja mestna občina, a organiziranost vrtcev še vedno temelji na nekdanjih petih občinah, v kateri je vsaka imela odgovornost za svoj »vrtec«. A pet samostojnih vrtcev je pet mest direktorjev, se ve, brez soglasja ustanovitelja – v tem primeru ljubljanske mestne občine – noben ne pride za direktorja. Tam pa vlada kdor pač vlada. Če bi sedaj nekdo kaj združeval, hej – štiri mesta direktorjev javnih zavodov manj – je rezultat, a ravno kadrovanje je ena izmed pomembnih točk oblasti v slovenskih grapah. No, ne samo v slovenskih grapah. Več mest kot jih imaš na razpolago, bolje je.

Pa ni problem pet direktorjev, zraven dodam še »pomočnice ravnateljic«, dodam lastne računovodske službe, ena ali dve osebi samo za to, potem personal v kuhinjah. In čarovnija je preprosta, če je bil »nekoč« strošek dela pokrit s kuhanjem obrokov za 300 varovancev mora biti sedaj 600 varovancev.

In v tem je vsa umetnost. »Drive« oziroma gonilna sila v marsičem je v povečevanju »produktivnosti«. Kar se mene osebno tiče, nič kaj priljubljena tema, a jo moram živeti. Saj veste, digitalizacija tega ali onega, »optimizacija« vsakega in vseh delovnih procesov. In če nočemo zmanjševati standarda »vzgojiteljic« na otroka, potem ne velja vztrajati pri številu kuharic na otroka. Ali pač.

Seveda je mogoče, le bolj globoko je treba seči v žep. Vsak zase, v skupni žep, no problem. A potem bo nekaj manj za kaj drugega.

No ja, nekoč, njega dni, sem imel lepo priložnost v Makedoniji. Reforma lokalne samouprave pa to. Ker da veliko stane, a ljudje, zaposleni v teh občinah, jako tanko, kar se plač tiče. Pa smo primerjali, število uradnikov in zaposlenih v tistem, kar njihovi občinski proračuni krijejo s čem kje drugje. In ni bilo primerjave, smo to tudi pokazali. Še več, šlo se je tudi po »opravilih«, recimo koliko »vpisov« v knjigo za kaj. »Merjenje »outputov« in take. Tisto, kar je ven prišlo, ni bilo za nikamor.

In smo s temi »mid term rezultati« seznanili pristojnega v enem izmed njihovih ministerstev. Je človek lepo povedal, da si »racionalizacije občinskih zgodb« ne morejo privoščiti. Seveda mu je bilo jasno, o čem mi. A on se je zavedal neke druge realnosti. Kajti, kam pa naj z vsemi temi ljudmi. In je bilo kaj hitro jasno, da nas niti ne potrebujejo. Smo bili le izgovor, da se nekaj dela, naša »priporočila« so bila vnaprej preslišana. In to je tudi vprašanje v slovenskih grapah, ali je t.i. javni sektor namenjen čimbolj učinkovitim in kvalitetnim »storitvam«, ali pa je le orodje zaposlovanja oziroma zagotavljanja »socialne varnosti«.

Vem, jaz samo o »neoliberalizmu«, a zase vem, da ne. Moj oče pravi, da je bilo v »njegovih časih« razmerje med plačami v Ljubljanski banki nekje 1:5. A pravi tudi, da tisti z najvišjo plačo si ni mogel privoščiti kaj bistveno več kot tisti z najnižjimi plačami. »Ponudba« da je bila omejena. Kupil si pralni stroj, ko star ni več deloval, nikakor pa nisi namesto enega starega kupil 3 nove. Da bi kupil avtomobil iz uvoza pa, no ja, takrat si plačal za en avto tri avtomobile, 2 izmed njih so bile carine in druge dajatve, lahko pa si se odločil za domačo produkcijo. Tisto iz Kragujevca, no, tudi v Novem mestu se je kaj našlo. In večina, ne glede ali visoka ali nizka plača, je čakala enako, so pa – kot vsepovsod – bile izjeme.

Vodilni, tisti z najvišjimi plačami, pa da so itak bili pod stresom kakšnega novega vala »tehnokratskih odmikov«. Od obračuna s Kavčičem, rak rana v slovenskih grapah. Za obravnavo v tem kontekstu si se hitro znašel, če si imel kaj več kot »povprečje«. Ali če si se zameril kakšnemu od tovarišev, tovarišic je bilo bolj malo. Zato je tudi sam svoje »premoženje skrival«. Kar je bilo nekoč mogoče, parcelo tu in tam, v različnih zemljiških knjigah, ni bilo lahko najti. Danes, le davčna številka, zajema se vsepovsod. Orwelov totalni nadzor je več kot resničen v slovenskih grapah. V Nemčiji se našega sistema izračuna dohodninske obveznosti ne morejo iti, ker njihova ureditev prepoveduje takšno »centralizacijo« podatkov. Ker so zato poskrbeli zmagovalci druge svetovne vojne, ni variante, da bi z enega mesta obvladoval karkoli.

Skratka, ne bom vlekel naprej. Razmišljajte, da vam obljubim 3.400 evrov za vsakega vpisanega osnovnošolca, vi pa razmišljajte (in računajte) kaj lahko s tem naredite ob 197.000 šoloobveznih otrok. Pri čemer vam ni potrebno skrbeti za zidove in še kaj drugega, to je odgovornost občin. 400 evrov po glavi bomo pustili za materialne stroške.

Mimogrede, vsota 3.800 je manj kot zahtevajo šolnine čisto zasebne šole, recimo francoska »osnovna šola« ali pa britanska »osnovna šola« v Ljubljani. Ki ne dobivajo nič iz slovenskega ali katerekoli drugega državnega proračuna, nobenih javnih financ. Morda pa bi enkrat moral kak prispevek le o teh šolah v Ljubljani. A je kar verjetno, da velika večina mojih bralcev njih ne pozna, čeprav je na te "mednarodne šole" v Ljubljani skupaj vpisanih toliko kot na kakšno ljubljansko osnovno šolo.

Torej, številke sem dal, lahko si tudi sami kakšno poiščete, preostane veselo na delo. Vse drugo bo – kar se mene tiče – vreščanje. In ga bo, dovolj.

Oddano: 14.02.2018 ob 23:18:21
Zaznamki:
Pamfleti_realnosti
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 677 | Ocena 3.3 od 18 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Uf, dobrih deset minut "javnosti", 9 ogledov, že prva ocena. Jasno, enka. Niti malo refleksije, nič, ampak mi je jasno, da si enko zaslužim.

Drugače pa, spet ena iz časov Drnovška. Enkrat se je vrh RKC nekaj o tem, da je za njih sedaj slabše kot je bilo v času socialistične Jugoslavije. In Drnovškov odgovor je bil v številkah, koliko da sedaj RKC in različne združbe okoli nje iz državnega proračuna. Skoraj od A do Ž. Pa ni bilo kaj dosti razumevanja za to, s številkami,.

Poanta.... Vernikom nikoli s številkami. Moraš popreje "zamenjati" boga.

Ko pa pridemo do proračunov, številke povedo marsikaj. Državna politika, filozofija družbe, je najpreprosteje izraziti z njimi. žal, ne vsake malenkosti, posebnostmi a za global to zagotovo velja. A kaj ko razumemo le številke, ki so nam v korist. Kar je čisto sprejemljiv, saj se ve, čustveno zdravje, grd sem jaz, ki sedaj nekaj raćunam.
NoriProfesor
pred 39 tedni
2.
dala ti bom 5, če odstraniš sliko... slika je popolnoma odveč in je seksistična... slpoh ne vem, zakaj svoje res dobre tekste kvariš tako, da daješ gole ženske noter, popolnoma brez potrebr... Snežinkica je samo odgovor na dolgoletno grozljivo obnašanje moških, nespoštljivo do žensk
Dajana_B
pred 39 tedni
3.
Ko moram tujcem razlagati dejstvo, da imamo pri nas samostojne javne zavode, ki jih z javnimi sredstvi predvsem financira občina, se vedno zatakne.

Socialna plat (zaposlenost itd.) je seveda očitna.
A kljub temu so razlike: v AVstriji (to malo poznam) šole vodijo direktorji, a ti imajo precej manj pristojnosti kot pri nas. Učitelji, čistilke itd. na osnovni stopnji so občinski uslužbenci, računovodstvo je skupna občinska služba, prav tako kadrovska služba. Bistveno manj birokracije, bistveno manj vmesnega prostora za rokomavhanje in mahinacije. STabilnost plač: začneš z začetniško, ki je odvisna od stopnje šole, stopnje izobrazbe in kvalitete pogodbe (vsaj pred leti so še obstajala relativno slabo plačani predmeti, kot je tehnični pouk ipd.). Drastična razlika (ki smo jo skušali kopirati v SLO,a s spremenljivo srečo): vsake dve leti napreduješ za en razred in po dvjasetih letih oz. desetih razredih dosežeš - bruto - maksimum, vse je bruto. V to lestvico ne more poseči noben direktor niti župan, zajamčena je z zakonom, kar pomeni, da se lahko spreminja v zelo skromnem obsegu, pa še to samo s sodnim aktom. Zgodilo se je celo, da je učiteljica, ki je sklenila pogodbo z občino za določeno število pedagoških ur, torej manj kot polno učno obvezo, pa se je v naslednjih letih zgodilo, da je bilo otrok in s tem ur poučevanja manj od dogovorjenega, od obćine, ki jo je plačevala po dejansko opravljenih urah, iztožila razliko do dogovorjenega obsega, ki ga ni opravila. Odločitev je sodišče - poenostavljeno - obrazložilo s tem, da je šlo za sklenjen posel, kjer je bil obseg ur v domeni delodajalca, torej učiteljica ni mogla vplivati nanj. in bi bil slednji tudi dolžan poskrbeti za dovolj učencev; če tega ni storil, je to njegov problem, odstopanja od dogovora pa ne more naprtiti delojemalcu.

Druga, celo paradoksalna izkušnja je pa takale. Na Nizozemskem se je dobro obnesel koncept tim. Kulturhuisa, pod eno organizacijsko streho združene različne, predvsem družbene dejavnosti. Koncept je nekaj časa živel tudi pri nas. A obstaja bistvena razlika med NL in SLO . Naši programi so bili praviloma približen spisek želja, z denarjem je lahko direktor razpolagal precej po svoji volji, pa se mu ni imelo kaj zgoditi,dokler se ni zameril političnim botrom. Pred leti so se teh neproduktivnih združb komaj znebile knjižnice, ki so po dostopnih informacijah, kolikor se spomnem, v teh zavodih najbolj gor plačale, ker se je njim namenjen denar porabljal za vse mogoče. Na NL so nasprotno v take mešane zavode brez problemov združevali npr. dvorano za kulturne prireditve z gledališčem vred, pokrit bazen in celo bančno podružnico. Skriti razlog: zelo natančno in korektno finančno poslovanje za vsako enoto, ki ga pri nas nikdar ni bilo mogoče uresničiti (morda ga zdaj, ko politika strada kulturo), pred tem pa funkcionalna delitev del ter racionalno združevanje kompatibilnih služb.
velenjcan
pred 39 tedni
4.
@2
Daj nehaj s tem, pa res ni potrebe po domislicah društva za pomoč nerazvitim pod vsakim blogom.
velenjcan
pred 39 tedni
5.
Pozdravljen Profesor,

Zopet super dokumentirana in dobra analiza. Kakor vedno, vredno branja.
Vidim, da ste v izobrazbi se vedno bogata socialisticna drzava in prav je tako, ceprav se je za mularijo potrebno zadolziti.
Pri nas v puscavi je to cisto drugace. V razredu je v povprecju 36 do 38 otrok in nobenih kuhinj. Zjutraj mamice naredijo sendvice in jih vtaknejo v torbo, da ga mulc ne pozabi.
Ko nepridiprav konca (in tudi gospodicnice) srednjo solo jih caka nekaj let v vojski in spoznavnje zivljenja, da je zivljenje, kakor sveca, ki hitro lahko ugasne.
In potem se tudi vecina vpise na univerze in mora hitro koncati studij, ker se mora studij tudi placati. Nekateri imajo ocete in mamice, ki sinceku lahko placajo studij, vecina pa mora investirati denar dobljen v vojski za placilo studija (zadostuje samo za prvo stopnjo) potem je potrebno delati in studirati.
Po studijo mladi dobijo delo ( sicer pravniki zelo tezko, ker jih je nekaj krat prevec). Vecinoma oddidejo od doma in si najamejo svoja stanovanja. Namrec poslusati tecno mater in fotra, ki tezi z zgodovino, kako je nekoc bilo tezko, je tudi poslusati tezko.
A imamo high tech in ekonomijo v dobrem stanju in pozresno drzavo z vojsko, ki ima vedno nove razvojne programe, ki so mimogrede tudi dobri izvozni artikli.
Nekoc je satirik g. Fisher iz Novega Sada pisal tedensko v Pavlihi kolumno “Lako vama Slovencima”. Ko berem tvoj opis slovenskega solstva mislim, da se vedno velja “Lako vama Slovencima”.
Nimam nobene nostalgije za soc-preteklost, a Pavliha je bil nepozabni in dan ko je prisel v trafiko sem ga sel kupiti. Mocno ga pogresam. Danes zaradi humorja teroristi ubijajo.

LP iz puscave v srecne grape, Likudnik
P.S. cakam na tvoj naslednji blog, kot nekoc na Pavliho

Likudnik
pred 39 tedni
6.
Ce bos umaknil sliko uciteljice na dopustu, ki ima kaj za pokazati mulariji, tvojega bloga niti vec ne "povoham"
Likudnik
pred 39 tedni
7.
Pregovor pravi " če ne more janezek k hribu , potem hrib pripeljejo janezeku "
Ker pomeni da ta denar (3.812 €) davkoplacevalcev namenjen za solanje otroka/ov dajo staršem , druzinam , pa naj ucitelji , učiteljice pouk opravijo na dom in po lastni presoji o kvaliteti pouka dobi plačilo . Cena 5-7 € za uro pouka .
Mafija im je določila ceno dela s katero oni niso zadovoljni , in to traja in trajalo bo dokler se ne spremeni mislenost ljudi.
"Volk sit in koza cela " !
lp

Šentvid
pred 39 tedni
8.
OK, pa naj bo vreščanje.

Ne bom se spuščal v analizo številk, najbrž ni kaj dosti dodati, bom pa skušal ujeti duhca, ki je ušel iz njih.

Skrito v besedilu, pa bi moralo biti vidno na prvi pogled:

Je človek lepo povedal, da si »racionalizacije občinskih zgodb« ne morejo privoščiti. Seveda mu je bilo jasno, o čem mi. A on se je zavedal neke druge realnosti. Kajti, kam pa naj z vsemi temi ljudmi.

v tem je srž problema in to je tudi razlog, da so vse številke, pa naj bodo še tako podprte z dejstvi in dokazi, preprosto nepomembne.

Pa so res?

So. Nepomembne so za tek na kratke proge in
Ne. Saj se popolnoma drugačna slika pokaže pri maratonu. Majhna težava: mi očitno maratona ne zmoremo. Ali ne maramo.
Vprašati bi se morali tudi kdo natančno je ta "mi".

Kakor koli obračaš te vroče žemljice, ki si jih ponudil za degustacijo, se ne da spregledati, da za kratkovidnost niso krive ne kuharice, ne čistilke, niti šolniki, še celo direktoji in ravnatelji ne, ki vse to vodijo - vsi so na nek način samo posledica in kolateralna škoda (za družbo kot celoto) nečesa mogočnejšega in pomembnejšega.
- Krivdo (ma ne krivdo, ampak razloge za to) je treba iskati drugje, malček že pri županih, teh stebrih lokalne samouprave, več pa v vrhovih državne uprave, v ministrstvih oziroma tam, kjer se dela politika, tam, kjer politika kadruje, tam, kjer se diha na škrge v štiri letnih ciklih, tam, kjer se ne posluša druge ali tretje garniture, kjer naj bi se skrivali strokovnjaki, malček pa tudi v tem, kar si že ti omenil: v naši majhnosti, taki in drugačni.

Rad bi videl junaka v naših logih, ki bi zmogel natančno tisto kar si ni upal zgoraj omenjeni Makedonec. Za to je treba imeti pogum, predvsem pa vizijo in najbrž dober B-plan, če pogoriš, ker v teh logih pogorel boš. Zanesljivo.

Termiti ne odpuščajo. Priskledniki tudi ne.

mimo grede:
všeč mi je tista o šest mesečni rezervi ali pa si out.

pred kratkim je nekaj na podobno temo bleknil tudi bivši minister Tajnikar in ostal živ; (za)reklo se mu je nekako tako (ni citat): če delodajalec ne more zagotoviti niti zajamčene plače naj crkne. Pika. Reakcija? Molk.

Neki minister pa je kmalu za tem, brez, da bi ga skrbel plan B, mirno ugotovil, da kdor ne dela naj ne je. Reakcija? Molk.

"Zavedanje realnosti" je tisto, kar vedno premaga vse številke in dokaze. Tako pri nas in na toplem jugu.

Očitno ponekod, v drugačni klimi, (ne samo meteorološki) ni tako in jim številke pomagajo, da se zavedajo realnosti v vsej njeni razsežnosti.

še stavki šolniv ob rob:
podpiram jih. Oni so izvajalci nalog, nič drugega, neke vrste fizikalci s pametjo in operativci. Odpovedali so načrtovalci, strategi, vizionarji in strokovnjaki, predvsem pa, kdo bi si mislil - kratkovidna, drobnjakarska, oportunistična in brezjajčna politika. Makedonija ni tako zelo daleč.
grom-instrela
pred 39 tedni
9.
še malček vreščanja:

tudi ta mi je všeč:
........ izdatke državnega proračuna za pokojnine sedaj v isti koš kot izdatke obresti za servisiranje kreditov. Vem, drugače ne gre, .................... vključno z dejstvom, da je tudi tu del cene, ki jo je potrebno plačati zaradi »osamosvojitve«

Vsepovsod se sliši glasno vreščanje strokovnjakov kako je vsega kriva naša nataliteta, kako malo nas je še poskočnih državljanov, ti pa zabrundaš nekaj o obrestih na osamosvojitev. Simpatična misel, da je bila celo osamosvojitev neke vrste kredit. Pa še Osije stlačiš zraven, ki so del kredita v čisto drugi zgodbi.
grom-instrela
pred 39 tedni
10.
Sam čudež je, da država pri vseh teh mrhovinarjih, ki so se takoj po njenem rojstvu spravili nad njo, sploh še funkcionira.
Kot prvi so se sline pocedile božji instituciji, potem sedmi generaciji fevdalcev, pogoltnih fiškališev in kurb za domovino, do vseh sort kravatarjev in bankirjev, ki so ji popili zadnje kapljice krvi.

Transfuzija nas drago stane.
Kouvran
pred 39 tedni
11.
Ja kaj nam pa ostane pri številkah, ki neizpodbitno kažejo realno finančno stanje - kaj ostane razen vreščanja:


1. vrisk: vrni tisto sliko lepe učiteljice in ne nasedaj seksizmu grdih starih bab, ki svoje komplexe-v-življenju-brezqr*a izživljajo v extremnem feminizmu in se oglašajo skozi gube in bradavice svojih čarovniških ksihotv zaradi izkristalizirane nevoščljivosti glede na lepoto drugih pripadnic svojega spola.
Takoj jo daj nazaj! To ni prošnja, to ni želja - to je UKAZ! Če ne tudi jaz (kot Liq..) ne bom več bral tvojih znanstvenih del na meji doktoratov (to je pa grožnja).
Saj je le taka slikica s kako hudomušno pripombo zadevo poživila - kot siv, dolgočasen paket lahko poživi lepa roža s krasno pentljo (to je pa opis).


2. vrisk: G&S me je prehitel in je povedal kar je 'mel.


3. vrisk: odlično zapisano stanje umazane površine vode. Naštevanje smeti katere vidimo z obale. Ampak enkrat si bo treba nadeti potapljaško opremo in se potopiti v globino ter pogledati natančno od kje se pojavljajo te smeti. Pa zmoreš to?

Jaz sem že nekajkrat o tem pisal - bolj na kratko. Ti znaš razčleniti in analizirati. Verjamem, da ti bo šlo bolje. Bolj natančno.

Po moje ....
Gre namreč za globalne spremembe v družbi - kot v času industrijske revolucije. In naša izmišljena "država" se v tem ne znajde najbolje. Pravzaprav se sploh ne znajde. To kar se dogaja v šolstvu je le drobcen del vsega dogajanja. Gre za to, da se vse delo seli na računalnike, v fabrikah pa na robote. In država pač rešuje kar se rešiti da: ustvarja nova birokratska (neproduktivna) delovna mesta, da skrije dejansko brezposelnost. Država s tako računalniško-internetno strukturo kot jo premore naša, bi povsem normalno delovala s 15 % državnih birokratov in 5 % občin. Potrebovali bi le malo bolj močne računalnike, ampak zato bi jih potrebovali samo 10 %.
VENDAR
kaj pa potem? Kot ti je Makedonce lepo povedal (a' prej tega nisi vedel?)
KAM Z VSEMI TEMI LJUDMI?

Za UTD še nismo zreli ... brezposelnost bi se povečala do te mere. da bi nam EU rekla:
"Fantje, veste kaj .. mrš ven iz EU, pa niti nazaj pogledat! Ne nič ni treba plačat .. sam zginte u 3PM!"



Torej, naj povzamem - brezposelne skrivamo na izmišljenih delovnih mestih in ne pravim jim jaz kar tako
"vrtalci po nosovin in praskalci po ritih", ker je njihova edina naloga, da si izmišljajo lastno delo .. nepotrebno - jasno. Pa to ni par ljudi - TO SO MNOŽICE. Ogromne množice!! Odvečnih birokratov.

Kako to gre si lahko prebereš v Knjigi "Petrovo načelo", ki dovolj natančno opiše širitev in kolapse birokratov. Priporočam - zelo berljiva knjiga.



Rešitve iz te godlje seveda NISI ponudil, ker ti vedno opišeš samo dejansko stanje, brez nekakšnega razmišljanja o tem kaj bi se dalo storiti, da bi nam vsem šlo bolje.




Ampak to rešitev nam bodo seveda prav gotovo ponudile naše nagnusne feministke, saj njih intelektualni domet sega daleč, daleč čez samozavedanje nas plebejcev .. v širne planjave onostranstva in posmrtnega življenja. Za eno vem, da bo predlagala tole:
"Vsi državljani RS bi si morali na levo roko vtetovirati Grabovojevo številko za srečo, potem pa Slovenija ne bi zmagovala samo v hokeju, ampak tudi povsod drugod."
Dober predolg.
Na nivoju ...
... 12 let stare smrklje s posebnimi potrebami, ki šestič poskuša narediti prvi razred OŠ za otroke s posebnimi intelektualnimi potrebami.

Pa brez zamere .. vmes sem se malo pošalil na račun tega, da si tako ubogo klecnil pred pozivom najbolj necenjene blogerke MMCja in iz dolgočasnega sivega paketka umaknil to kar nas vse samo razveseli: lepoto mladosti, lepoto katero vsak normalen človek ceni in rad pogleda ... z izjemo najbolj motenih babur.
Grommm
pred 39 tedni
12.
Zgolj pripominjam, da "manjkajoča podoba", ki je seveda "opazna", ni posledica mojih dejanj. Z oblastjo pa se ne bom prepiral. Mogoče pa je res čas, da se jaz neham tukaj.
NoriProfesor
pred 39 tedni
13.
NP,
oprosti, ampak ni lepo od tebe, da si zbrisal slikco. Ne zato, ker bi toliko pomenila, ampak ravno zato, ker tvoje pisanje ni (so)odvisno od nje, s.p. da slikca ničesar ne spreminja, deluje le kot opomnik, kot simptom bujnosti življenja, podobno kot tista naslovnica Tribune pred mnogimi leti, na kateri je bil Lenin v znameniti pozi z eno roko v zraku in z drugo na govorniškem pultu (ali kar je tisto že bilo), ki sta ga Jaša in Kostja nadomestila z ženskim oprsjem in dodala oblaček s tekstom 'Tovariši, ne pozabimo na ljubezen'..
Zakaj torej brisati?
velenjcan
pred 39 tedni
14.
Velenjčan,

Dva koraka nazaj sem povedal: N i s e m j a z b r i s a l.
NoriProfesor
pred 39 tedni
15.
Se opravičujem, spregledal.
velenjcan
pred 39 tedni
16.
@15, mogoče je bila avtorsko zaščitena?
Drugače si ne znam tega tolmačiti.
Kouvran
pred 39 tedni
17.
Grommm, tu , na blogu nje nihče resno ne jemlje.
Ne vem, zakaj ji nasede moderator, ker je fotka bila čist spodobna in nismo islamska država.
Kouvran
pred 39 tedni
18.
Razumem, da se moji cionisticni in antikomunisticni teksi brisejo. A da feministicni “pokret odpora fasizmu” zahteva brisanje slik lepih zensk je dokoncni poden od tega foruma.
Sedaj vprasanje za feministkinje ali je ta lepa decva bila prisiljena se tako ogabno slikati ali je pa za to delo bila dobro placana?
Dober sex je potreben levici in desnici in tukaj ni nobene ideoloske dileme. Zenske je potrebno spostovati, a dober seks je na prvem mestu, ker edino on lahko zagotovi reprodukcijo clovestva. In potem se pojavijo ideje o vecni ljubezni, ki pa ni merljiva in ni dokazljiva. Nazadnje ostane , ce ni ze prej locitve, iskanje tolerantnega medsebojnega odnosa, da se lahko prezivi do konca zivljenja z partnerjem.
Pojava feminizma je del nasilne ideologije, ki se je ze zdavnaj spreobrnil v laznjivo dogmo, ki zenski populaciji vec skodi, kakor koristi.

Smrt feminizmu, svoboda dobremu f…..u.

LP iz anti-feministicne puscave, Likudnik

P.S. ko bo ste feministikinje iz slovenskih grap, sposobne prejeti pusko v roko kot nase decve, in skupaj z nasimi fanti sprejeti nevarnosti zivljenja, potem lahko civkate o vasi frustraciji.

Likudnik
pred 39 tedni
19.
Zaradi dveh norih bab, Profesor?
Ivo Lola
pred 38 tedni
20.
Mi je kar nerodno, ker že toliko o »mojem odhodu«, jaz pa nič. Res je, sem – tudi pod svoj blog zapisal, da je mogoče pa je res čas, da se jaz neham tukaj.

Ojej, da bi jaz odšel zaradi tega, ker pač je prišlo do »posredovanja« pri »likovni opremi« mojih zapisov, no to pa res ni razlog. Ker se v načelu strinjam, da tukajšnja »oblast« pač lahko tudi »urednikuje«, da kaj, kar gre čez meje, pač ni tukaj. Vprašanje je, kje so meje.

In da, morda je v tej zadnji sličici bila meja razkrite bradavičke. Če bi »učiteljica« imela čez krpice, pač tega ni bilo. Še bolj pa sem ga polomil, ker sem v podnapisu k sliki omenil konkreten »nick«, v bistvu sem morda tukaj pa res šel predaleč. Ja, tu ni kaj, meni ni težko reči, polomil sem ga. Kakorkoli, sam bi bil le vesel, da je »oblast« naredila poseg in mi povedala, hej, sorry, zaradi tega pa tega. Prijazno in jaz bi se zahvalil in… upošteval.

V začetku mojih objavljanj tukaj me je zanimalo, kako je s tem. Kje so meje v teh »ilustracijah«?

Takrat mi je bilo povedano, - sedaj jaz po spominu - da kakšnih natančnih pravil ni, razen tega da splovil ne kaže razkazovati, vse ostalo pa da je odvisno tudi iz konteksta objave. Kasneje se mi je zgodilo, da mi je – pri neki sliki to ušlo, bila je slika ženske, ki jezdi konja, seveda gola. In priznam, niti nisem opazil, da sem tam kršil tisto o spolovilih. Me je dežurna oblast na to opozorila, jaz pa sem nemudoma »zamenjal« podobico, celo obvestil, da je »urejeno«. »Fer inaf”.

Pa se je že poprej zgodilo, da je bila kakšna »ilustracija« mojih z sliko, na katerih so bile tudi gole prsi – res da bolj od daleč. Ampak, verjetno ni nobenega zmotila, kaj pa vem. In seveda, kot je zgoraj rečeno – kontekst je tudi pomemben. V siceršnji debati o nečem drugem tukaj je bila tokratna »ilustracija« res razumljena drugače, kot bi bila sicer.

Ja, slika polnega krožnika je lahko. A, če bi bila – recimo uda lakota in bi ljudje zaradi lakote umirali – potem bi lahko nekdo tudi sliko tega polnega krožnika doživljal kot provokacijo, posmehovanje ali e kaj. Pač kontekst.

V bistvu je tudi vprašanje, zakaj jaz takšne. Mimogrede, niso bile le »mlade ženske«, so bili tudi mišičnjaki, takšni in drugačni. Enkrat tudi tiger, ki ravnokar dela na tem, da bo imel potomca.

Eden izmed razlogov je, da s takšnimi v mojih spisih – na svoj način »protestiram proti »diktaturi mladosti«. Kajti saj se ve kakšne so moje teme, težko prebavljive včasih, in te »ilustracije« so neko – čisto nasprotno zrcalo. Jaz o problemih, večina teh mojih »ilustracij« pa ne pozna problemov, morda le izzive. Vsaj jaz jih tako doživljam.

Ah da, odhajanje. Seveda je to tudi. Pa ne zaradi tega »incidenta«, sam o njem do sedaj nisem pisnil. So drugi razlogi, nazadnje v tistem prispevku o »stanju nacije na MMC blogovju«, sem jih kar nekaj nakazal. A tudi vem, da bo MMC blogovje ostal tak kot je. Komur je sprejemljivo, bo, kdor se več ne vidi, izgine.

Ali pa je – preprosto – utrujenost. Ne skrivam, da si za moje vzamem čas, se pa vse bolj pogosto sprašujem, zakaj. Po svoje sem umetnik, umetniki rabijo aplavz. Ali pa sem »podjetnik«, podjetniki rabijo videti rezultat. Hmm, aplavza nisem vajen, ne bi ga znal ceniti. Rezultat pa… a kaj bi tukaj sploh lahko bil rezultat?

Skratka, grem malce na lepše. Se pa mi je, že zaradi tega, ker toliko o neki sliki in o mojem odhajanju, da vseeno moram kaj sam tudi reči.

Pa zdravi ostanite.
NoriProfesor
pred 38 tedni
21.
@20;
Ali pa je – preprosto – utrujenost. Ne skrivam, da si za moje vzamem čas, se pa vse bolj pogosto sprašujem, zakaj. Po svoje sem umetnik, umetniki rabijo aplavz. Ali pa sem »podjetnik«, podjetniki rabijo videti rezultat. Hmm, aplavza nisem vajen, ne bi ga znal ceniti. Rezultat pa… a kaj bi tukaj sploh lahko bil rezultat?


aplavz: komentarji, očitno spoštovanje, celo referenca

rezultat: število ogledov, citati, sklicevanje na tvoje zapise.....

Ja, glede na vloženo delo je utrujenost razumljiva, glede na odziv še toliko bolj. Nekdo je že pred stoletjem in pol ugotovil in zapisal " jaz nisem usta za vaša ušesa" in ostal nerazumljen še naprej.
Čisto mogoče je, da imaš tudi ti tukaj podobno usodo.

kakor koli že,
lepo bodi - na lepšem. In zdrav ostani.

Če pa se kdaj pa kdaj sprehodiš po stari poti boš tam najbrž spet srečal nekaj starih znancev, verjetno ne vseh, ampak nekaj zagotovo, ki se te bodo razveselili. In morda tudi ti njih.

grom-instrela
pred 38 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2

Top 5 vpisov


Št. registriranih uporabnikov: 207073
Forum avtorjev: 15892 Forum teme: 34482 // Odgovorov: 1877493
Blog avtorjev: 3583 // Blogov: 87461 // Komentarjev: 1248445
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 223716 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "