Naglo puške smo zgrabili
in odločno z doma šli
ko sovjetski so junaki,
skupni boj oklicali…

In Juš Kozak je zapisal: »Slovenska OF se je vključila v sovjetsko domovinsko vojno.«

Spomladi leta 1942 je zadivjala v Sloveniji komunistična revolucija, ki
si jo je zamislila in organizirala Komunistična partija Slovenije,
skupaj z Komunistično partijo Jugoslavije in Komiterno v Moskvi.

V ta dejstva danes nihče več ne dvomi, pa vendar obstajajo ljudje, ki
želijo to tezo kljub vsem dokazom ovreči in še vedno trdijo, da je šlo
za spontani odpor naših ljudi proti okupatorjevemu nasilju.

Njihove trditve demantira tudi sam funkcionar Marinko, ko govori:

»Zelo se motijo tisti, ki mislijo, da je bila osvobodilna borba v
Sloveniji spontana, da je nastala sama po sebi kot odpor proti
okupaciji. Komunisti smo izpolnili svoje obveze, ki smo jih imeli do
komunistične partije in do komunistične internacionale (komiterne) ,
tovariš Tito pa je z oboroženo vstajo le izpolnjeval navodila tovariša
Stalina, ki mu jih je pred desetletjem dal, zdaj pa je zahteval dejanj.«



Po drugi strani pa se je že leta 1941 v resnici začel spontani upor
proti okupatorju, takrat, ko so naši »osvoboditelji« še pisali sezname
za internacijo in pomagali Italijanom in Nemcem pri podjarmljenju
našega naroda , so se resnični domoljubi zbrali v podtalni organizaciji
Slovenski legiji, ki se je pripravljala na čas, ko bo z najmanjšimi
žrtvami, a z največjim pridom lahko posegla v boj za svobodo naroda in
pomoč zahodnim zaveznikom.



Dokaz za moje trditve je tudi izhajanje prvega podtalnega lista, ki
je bil ostro nastrojen proti okupatorju, Prebujena Slovenija, katerega
urednik je bil Ivo Peršuh…



Po zlomu pakta Hitler-Stalin je bila med narod vržena beseda
»osvobodilna fronta«, beseda , ki je temeljito posegla med ljudi in s
svojim zavajajočim imenom prevarala nekatere resnične domoljube, ki so
verjeli, da se resnično borijo za svobodno Slovenijo.



Toda ta beseda, ta organizacija je bila samo trnek za lovljenje množic,
mase, ki jo za izvedbo revolucije potrebuje »par osamljenih
voditeljev«, delomrznežev, ki želijo spremeniti svet.



In naš svet so v resnici tudi spremenili, v svet pogube in trpljenja
poštenega Slovenskega naroda. Ne samo, da so dokazali , da komunizem ni
sposoben rešiti socialnih vprašanj, ampak da je ta zmešana ideologija
celo ovira napredku in razvoju, ki v zadnji stiski išče z reformami
poti k kapitalističnemu gospodarskemu trgu.



Kakor je bila pred 66 leti osvobodilna fronta prevara v nacionalnem
smislu, tako so danes besede levičarskih politikov samo pesek v oči
naivnim ljudem.

Komunizem in socializem sta eno in isto, povsod kjer vladata vnašata
razdor, trpljenje in vojne. Gre samo za imperialistična gibanja z
namenom ustanovitve ponovnih komunističnih kolonij.



Glede na to, kako agresivno nastopajo zagovorniki te pošastne
ideologije na svetovnem spletu, in kako vpijejo kakšne krivice se jim
godijo, smo lahko upravičeno zaskrbljeni.



Sploh če vemo, da ves njihov intelekt temelji in črpa svoje vire iz
NOB, kjer so partizanski pesniki brez sramu pisali takšne pesmi:



» Razpnite čez ves svet vešala-naš bog so rop, požig , umor« (Bor Pavšič)


Upravičeno lahko sklepamo, da sile teme, rdeči bojevniki zopet nekje
skriti čakajo na klic komiterne in da bodo še enkrat več zanetili
svetovni požar, ki bo temeljil na njihovem bogu, kot je opisal pesnik…



Kot so že dokazali leta 1942, ko so zločinsko začeli svojo revolucijo v
času, ko je bil naš narod razdeljen, pod tujo zasedbo, ko je imel narod
praktično zvezane roke in se ni mogel braniti pred rdečo pošastjo kakor
bi se lahko v svobodi, tako sedaj v zasedi čakajo na pravo priložnost
za svoj krvavi pohod.




Takrat je moral naš krvaveči narod prenašati na svojem lastnem telesu
fašistične požige, nacistična vešala in povrh vsega še partizanske
umore.




Po poročanju takratnih časopisov lahko sklepamo, da kjer se je pojavil
komunistični partizan, tam je nastala krvava mlaka in krvava sled
ubitega brata je šla iz vasi v vas…



»Kri, po Kranji razlita, napolnila bi jezero«…Je zapisal še eden znani partizanski pesnik…


Narod je že dodobra pozabil na takratni siloviti udar komunistične internacionale, ki je zanetil krvavo bratomorno vojno.

Prehitro je pozabil, da je md nami mnogo prelite krvi in da se tisti ,
ki jo je prelil največ tega še ni priznal, kaj šele, da bi se za svoja
dejanja pokesal…



Zato je potrebno mlademu rodu po vsem svetu povedati našo zgodbo.
Zgodbo maloštevilnega naroda, ki je bil najprej obsojen na izginotje in
potujčenje, nato pa je bil obsojen na trpljenje in počasno umiranje pod
taktirko rdeče pošasti, imenovane komunizem…



Mlademu rodu je nujno povedati zgodbo naših ljudi, ki so morali skozi nečloveške muke za svoje preživetje.



Mladi rod ne sme nasesti umetnemu mitu, ki so ga ustvarili kvazi
zgodovinarji in ne ustreza resnici, in ki zgodovino še vedno deli na
»patriote« in »izdajalce«…Kajti realna slika je drugačna…

In mlademu rodu je potrebno omogočiti objektiven pogled na takratno dogajanje, da si bo lahko ustvaril realno sliko.

To lahko storimo samo tako, da doprinesemo svoj delež k resnici in
razjasnitvi takratnih dogodkov, ki niso bili samo črno beli, temveč so
bili tudi rdeči od krvi…


Lep pozdrav…
Okop