Skoraj vsak živi za nazaj
mogoče danes je tvoj kraj,
če pa veš, da kratka je pot
ne vem zakaj poln si zmot.

Ko gledaš povprečne ljudi
vse skupaj smešno se zdi,
samo hitijo, hitijo naprej,
ne vem če kdaj živijo za zdej.

Danes si, jutri te ni 
bodi živ v sedanjosti.

Potem se najde kak idiot,
misli,lahko skrajša si pot,
ne gre, ne gre tako lahko
življenje ga ustavi s palico.

 Skoraj vsak živi za nazaj 
mogoče danes je tvoj kraj,
če pa veš, da kratka je pot
ne vem zakaj,takšen si trot.

Danes si, jutri te ni 
bodi živ v sedanjosti.
5. november 2017 | Zaznamki: popezija | Komentarji (4)
Ne sanjaj popolnih misli,
ko jadraš iz raja v raj.
Znaš nasmešku jemati dih?
Seveda ga nadziraš,
kakor tebe nadzira vpliv
občutkov in čustev.
Eksplodiraš z namenom.
Ostajaš pojav,
ujet v popolnosti.
Ni takega kraja.
11. september 2017 | Kategorije: Kultura | Zaznamki: poezija | Komentarji (1)
Sladoled
se ti je
stopil.
Neopazno.
Ker si vrgla
pogled
na tujca.

Njegove oči
so mrko zijale
proti meni.

V rokah
je držal
aktovko.
Na sebi
je nosil
čisto novo
Armenijevo
obleko
s kravato.

V aktovki
se je gotovo
skrivala pištola
in kup papirjev,
kot bi veljalo
za človeka
takšnega kova.
"Intelektualec?
Morilec?
Ali pravnik?"

V trenutku,
ko je možakar
korakal
proti nama.
Si vsa
zaihtela.
A dejala nisi nič.

Pobegnila
si tujcu
v objem.

28. junij 2017 | Kategorije: Kultura | Zaznamki: poezija | Komentarji (0)
Si kdaj pomislila?
Da si z roko v roki
hodili s fantom,
ki je pisal pesmi
in igral kitaro.

Si kdaj razmišljala?
O ljubezenski pesmi
napisani s srcem,
ki te nežno vabi
in ti si te želi.

Si kdaj verjela?
Da bi taka ljubezen
rešila monotonost,
ki prevečkrat uničuje
in kvari naša življenja.

Si kdaj hlepela?
Po romantiki v parku
ob tabornem ognju,
ki je počasi ugašal
kot tale pesem.

26. junij 2017 | Kategorije: Kultura | Zaznamki: poezija | Komentarji (1)
Slonela si na oknu,
ko si risala nasmeh
sem iskal sončna očala.
Lesk tvojih zob
me je spremenil
v svetovno zvezdo.
Tisti trenutek
sva mislila,
vsak po svoje,
ker se je dan
počasi prevešal
v večer, sem mislil,
da boš tudi ti
prevzela vlogo
filmske igralke.
Noč me je pustila
tam nekje.
V deželi sonca
in spominov.
Še danes se spomnim
tvojih oči,
ustnic in bokov.
Ampak tvoji zobje,
so pustili trajne
posledice, ki so vidne
še danes.
Kot večna tema.
15. junij 2017 | Kategorije: Kultura | Zaznamki: poezija | Komentarji (1)
Kitaro porinem na stran.
V rokah držim tipkovnico
in pišem nekaj čustvenega.

Namesto brenkanja strun,
božam in tolčem po tipkah,
ki bodo napisale novo zgodbo.

Ne vedoč se zgodba spreminja.
Postaja neobičajna oblika pesmi.
Razumeti je ni težko. Ali pač?

Kitara še vedno stoji stoječe.
Ob postelji je naslonjena,
saj se je nihče ne dotika.

Morda bom nekoč postal velik
strunar. Samo prvo kot prvo
je moja ljubezen beseda.

Preko nje čutim takšne užitke
nekoliko podobne... Ne vem!

Vem samo, da sem skozi besede
našel sebe, v obliki užitka.

Morda nekoč?
30. november 2016 | Kategorije: Kultura | Zaznamki: poezija | Komentarji (3)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164504
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865148
Blog avtorjev: 3563 // Blogov: 84873 // Komentarjev: 1217679
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217588 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "