Zadnje desetletje in pol sploh potem, ko se je po Bajuku uspel zavihteti na oblast tudi Ivan Janez Janša, smo v Sloveniji doživeli pravi razcvet klerikalnega revanšizma, ki etiketira vse drugače mislečo svobodoljubno s komunizmom, komunajzarji ter sproža pravo fobijo proti rdeči zvezdi, kot simbolu svobode, ki se je skozi vse tri zgodovinske trenutke izrazila dokončno v samostojni RS.

A vse to se počne, da bi se pod krinko demokracije in svobode govora vzpostavil zamolčani klerikalni totalitarizem, ki je po teh prostorih bil na oblasti v časih pred drugo svetovno vojno in, ki je bil neposredno odgovoren za sramotno kolaboracijo z okupatorjem ter priklanjanju tedanjih politikov fašističnim diktatorjem, ki so imeli načrt izbrisati slovenski narod.

Mnogi večji narodi po svetu ne bodo morda nikdar dočakali priložnosti za svojo čisto pravo državo. Slovenci smo jo. Res je v slogi naroda velika moč, a če se to želi doseči s potvarjanjem zgodovine, zlorabami in falsificiranjem arhivov kot je nazadnje dokazal Jože Pirjevec v primeru Igorja Omerze glede tržaškega misleca in pisatelja Borisa Pahorja in niz drugih konkretnih primerov, kjer se publicira zgodovinsko nepreverjene dokumente in se to potem v politikanske namene interpretira vzeto iz konteksta celote, ki se skoraj vedno znova čudežno kje odkrijejo, potem je to bolj slaba popotnica za našo složnejšo preteklost in predvsem prihodnost. Cilj tovrstnih početij je razdeliti narod, da bi mu lažje vladali in se celo s takšno opcijo kot sicer politična klerikalna manjšina ponovno povzpeli na oblast.

Danes naj bi v Ljubljani otvorili spomenik vsem žrtvam vojne in tako zaključili simbolno dejanje sprave, ki sta jo začela Milan Kučan in Alojzij Šuštar. Tedaj verjamem, da je bila mišljena iskreno. Danes pa dvomim v iskrena prizadevanja novodobnih spraviteljev, ki so v resnici klerikalni revolucionarji, ki bi za politične cilje prepovedali in pokopali temelje naše državnosti. Kot so jih že nekoč njihovi predhodniki.

Nič nimam proti iskreno mišljenemu spomeniku, ne morem pa se in se nikoli ne bom strinjal s spomenikom, ki izenačuje borce za svobodo in okupatorjeve kvizlinge. Slednji so se prav zaradi vdanosti klerikalizmu vdinjali okupatorju po navodilu in blagoslovu škofa Rožmana in jim je pomenila več borba za katoliški klerikalizem kot obliko vladajočega totalitarizma kot obstoj slovenskega in drugih slovanskih narodov, ki so bili ogroženi zaradi tedanjega divjanja fašistične in nacistične zveri po vsej Evropi.

In, če bo spomenik posvečen tudi žrtvam revolucionarnega nasilja bi morali ta pojem definirati bolj precizno. Klerikalno revolucionarno nasilje so med obema vojnami počeli prav okupatorjevi kvizlingi in povzročili nič koliko nedolžnih civilnih žrtev, postali pa so tudi sami zaradi svojega početja tudi žrtve drugačnega revolucionarnega nasilja, ki je bilo posledica za vso zlo, ki so ga počeli na teh prostorih.

Ljubljanski župan Zoran Jankovič zagotavlja, da v Ljubljani, mestu herojev NOB, ne bo nobenega domobranskega spomenika. Lahko bi se sprehodil po Ljubljanskih žalah in bi kaj hitro ugotovil, da se je na zasebno pobudo v teh letih izgradilo vse mogoče spomenike, ki so opremljeni z napisi, ki ne ustrezajo zgodovinski resnici in so v bistvu šokantno nasprotje od tistega, kar bi morali biti.

Ljudje v politiki, ki dopustijo obstoj profašistične NOVE SLOVENSKE ZAVEZE in bi prepovedali rdečo zvezdo in druge simbole ter obeležja narodne svobode ter celo ukinili Združenje za vrednote NOB, nimajo nobenih iskrenih namenov sprave, kvečjemu se nagibajo k profašističnim diktaturam tipa Pinochet v Čilu in ostalih južnoameriških državah, ki so dolgo časa živele pod jarmom fašističnih vojaških hunt.
13. julij 2017 | RTV Kategorija: Politika | Zaznamki: zloraba, sprave, za, klerikalni, revanšizem | Komentarji (14)
Zadnje desetletje in pol sploh potem, ko se je po Bajuku uspel zavihteti na oblast tudi Ivan Janez Janša, smo v Sloveniji doživeli pravi razcvet klerikalnega revanšizma, ki etiketira vse drugače mislečo svobodoljubno s komunizmom, komunajzarji ter sproža pravo fobijo proti rdeči zvezdi, kot simbolu svobode, ki se je skozi vse tri zgodovinske trenutke izrazila dokončno v samostojni RS.

A vse to se počne, da bi se pod krinko demokracije in svobode govora vzpostavil zamolčani klerikalni totalitarizem, ki je po teh prostorih bil na oblasti v časih pred drugo svetovno vojno in, ki je bil neposredno odgovoren za sramotno kolaboracijo z okupatorjem ter priklanjanju tedanjih politikov fašističnim diktatorjem, ki so imeli načrt izbrisati slovenski narod.

Mnogi večji narodi po svetu ne bodo morda nikdar dočakali priložnosti za svojo čisto pravo državo. Slovenci smo jo. Res je v slogi naroda velika moč, a če se to želi doseči s potvarjanjem zgodovine, zlorabami in falsificiranjem arhivov kot je nazadnje dokazal Jože Pirjevec v primeru Igorja Omerze glede tržaškega misleca in pisatelja Borisa Pahorja in niz drugih konkretnih primerov, kjer se publicira zgodovinsko nepreverjene dokumente in se to potem v politikanske namene interpretira vzeto iz konteksta celote, ki se skoraj vedno znova čudežno kje odkrijejo, potem je to bolj slaba popotnica za našo složnejšo preteklost. Cilj tovrstnih početij je razdeliti narod, da bi mu lažje vladali in se celo s takšno opcijo kot sicer politična manjšina ponovno povzpeli na oblast.

Danes naj bi v Ljubljani otvorili spomenik vsem žrtvam vojne in tako zaključili simbolno dejanje sprave, ki sta jo začela Milan Kučan in Alojzij Šuštar. Tedaj verjamem, da je bila mišljena iskreno. Danes pa dvomim v iskrena prizadevanja novodobnih spraviteljev, ki so v resnici klerikalni revolucionarji, ki bi za politične cilje prepovedali in pokopali temelje naše državnosti.

Nič nimam proti iskreno mišljenemu spomeniku, ne morem in se nikoli ne bom strinjal s spomenikom, ki izenačuje borce za svobodo in okupatorjeve kvizlinge. Slednji so se prav zaradi vdanosti klerikalizmu vdinjali okupatorju po navodilu in blagoslovu škofa Rožmana in jim je pomenila več borba za katoliški klerikalizem kot obliko vladajočega totalitarizma kot obstoj slovenskega in drugih slovanskih narodov, ki so bili ogroženi zaradi tedanjega divjanja fašistične in nacistične zveri po vsej Evropi.

In, če bo spomenik posvečen tudi žrtvam revolucionarnega nasilja bi morali ta pojem definirati bolj precizno. Klerikalno revolucionarno nasilje so med obema vojnami počeli prav okupatorjevi kvizlingi in povzročili nič koliko nedolžnih civilnih žrtev, postali pa so tudi sami zaradi svoje početja tudi žrtve drugačnega revolucionarnega nasilja, ki je bilo posledica za vso zlo, ki so ga počeli na teh prostorih.

Ljubljanski župan Zoran Jankovič zagotavlja, da v Ljubljani, mestu herojev NOB, ne bo nobenega domobranskega spomenika. Lahko bi se sprehodil po Ljubljanskih žalah in bi kaj hitro ugotovil, da se je na zasebno pobudo v teh letih izgradilo vse mogoče spomenike, ki so opremljeni z napisi, ki ne ustrezajo zgodovinski resnici in so v bistvu šokantno nasprotje od tistega, kar bi morali biti.

Ljudje v politiki, ki dopustijo obstoj profašistične NOVE SLOVENSKE ZAVEZE in bi prepovedali rdečo zvezdo in druge simbole ter obeležja narodne svobode ter celo ukinili Združenje za vrednote NOB, nimajo nobenih iskrenih namenov sprave, kvečjemu se nagibajo k profašističnim diktaturam tipa Pinochet v Čilu in ostalih južnoameriških državah, ki so dolgo časa živele po jarmom fašističnih vojaških hunt.
13. julij 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: zloraba, sprave, za, klerikalni, revanšizem | Komentarji (0)
Arbitraža prav kmalu pride na plan,
vprašanje pozitivno za katero stran,
Hrvaška pravi, da je za njih to passe,
Slovenija pričakuje, da se odločitve drže,
kaj zgodilo se bo nihče zares ne ve.

Če bi še Bakarić in Kardelj bila živa,
bi se ob pijački kaj hitro dogovorila,
morda novo mejno črto potegnila,
zgodovinsko napako tako popravila,
morebitne nesporazume odpravila.

A danes so povsem drugačni časi,
odločitve državi nista zmogli sami,
bo za odločitev poskrbelo sodišče,
za obe strani naj bi bilo zavezujoče,
vprašanje je to te dni zelo žgoče.

Tam kjer meja še prav določena ni,
so Slovenci in Hrvatje še prijatelji,
prevladajo dobro sosedski odnosi,
jih lahko pokvarili politični špekulanti,
bodo "futrali" nas vsakič s konflikti.

V zrak bodo skakali nacionalisti,
ki jim je mar za narodove koristi,
ker so egoistični do skrajne obisti,
so pripravljeni postati avanturisti,
za lastne interese izzivati skrajnosti.

Naj odločitev že kakršna koli bo,
ljudi naj ne spelje v nasilje in vojno,
ker bi to povzročilo hudo tragedijo,
prav za vse ljudi na obeh straneh,
naj prevlada prijateljstvo in smeh.
26. junij 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: arbitražna | Komentarji (7)
Prvi poletni dan ves s soncem obsijan,
vročina in toplota mi res nadvse godi,
da bi le trajalo še veliko prihodnjih dni,
poletje mi življenje kar zares popestri,
jeseni, pozimi, spomladi notri se ždi.

Lepa dekleta so vse povsod naokoli,
moj pogled in moja dioptrija se popravi,
prava paša za oči tudi duša se sprosti,
res ni lepšega na svetu tem zaužiti,
brhka in postavna dekleta opazovati.

Vabi običajno njihov prekrasen vitki stas,
prijazen in nadvse zapeljiv ljubek obraz,
oči in lasje so le ena od njihovih lepot,
prelepe postave, ritke in dolgih lepih nog,
njihovo srce je bistvo vseh moških tegob.
21. junij 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: Prvi poletni dan | Komentarji (3)
V nogometu je bilo v preteklosti s povečevanjem števila sodnikov okrog nogometnega igrišča cela kopica težav. Večkrat sem se jezil nad odločitvami, ki so uničile regularnost tekem in se čudil, kako je mogoče, da se pojavlja toliko spornih odločitev pri večjem številu sodnikov.

Prav v letu 2010 in fantastičnem nastopu in tudi prvi zmagi Slovenije na svetovnih prvenstvih, sem spisal pobudo tedaj še Blatterju in Platiniju, za uvedbo video tehnologije na nogometnih tekmah.

Dejansko sem se razveselil te dni uvedbe video sodnika kot pomoč glavnemu sodniku na igrišču in njegovih pomočnikov ob out liniji in za golom. Čeprav je bila pred tem že uvedena video pomoč pri gol črti oziroma ali je žoga s celotnim obsegom prešla gol črto.

In včeraj je prav našemu sodniku Damirju Skomini v tekmi med Kamerunom in Čilom na pokalu Konfederacij 2017, ki ga kot generalko gosti za SP prihodnje leto Rusija, pripadla zgodovinska priložnost in čast, da je razveljavil priznani neregularni gol in priznal razveljavljeni regularni gol, prav s pomočjo video sodnika.

Z uvedbo video sodnika, ki se je izkazal za izvrstnega pomočnika, bo v nogometu zagotovo rešenih kup spornih odločitev in tudi igralci bodo s tem postavljeni k doslednejšemu fair playu.

Sicer bo ostalo še vedno problematično dosojanje sodniških podaljškov po prvem polčasu in ob koncu tekem, ki tako neverjetno zareže v usodo nogometnih rezultatov, zmag in porazov in različni začetki z zamikom tekem, ki bi se morale začeti ob istem času. Ampak vseeno je to velik korak naprej k večji regularnosti nogometnih tekem, česar se zelo veselim.
19. junij 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: uvedba, videosodnika, na, pokalu, Konfederacij 2017 | Komentarji (4)
V petek dopoldne smo se pridružili maratonu Franja na prav poseben način. V Domu starejših občanov Fužine je potekal 1. Seniorski maraton Franja. Udeležilo se ga je kar 59. udeležencev, ki so urno vihteli sobna kolesa ter v skupnem seštevku prevoženih kilometrov opravili veliki 156 km dolg maraton Franja ter še dodatno opravili z manjšim maratonom Franja. Ker je bila ideja fantastična so se podpori realizacije projekta pridružili tudi iz ŠD Rog. Tako so udeleženci dobili čisto prave štartne številke ter prejeli po opravljenem maratonu tudi čisto prave medalje.

Povabilu se je odzval tudi legendarni pobudnik Maratona Franja, Tone Fornezzi Tof, ki se je pridružil prvi skupini ob štartu, kasneje pa je zabavno in potrpežljivo komentiral ob predvajanem video posnetku traso proge ter ob tem povedal tudi mnogo zanimivosti, dogodivščin in šal. Ne samo, da je dober novinar in humorist tudi odličen komentator bi bil. Največja štala za udeležence maratona je po njegovih besedah ta, da se peljejo mimo prekrasnih gostiln, kjer ljudje uživajo v pivu, tekmovalci pa lahko samo opazujejo. Seveda je poudaril, da tekmovalcem ni priporočljivo užiti nobenega alkohola, če želijo srečno in uspešno opraviti s progo. Zato so se tudi seniorji med njimi tako ženske kot moški, tudi tisti na invalidskih vozičkih okrepčali s sokovi in vodo. Vseskozi smo navijači bučno navijali.

Na koncu je Tof podelil medalje najboljšim trem, pri podelitvi medalj so se pridružili kot pomoč zaposleni, študentje in prostovoljci. Tofu smo v zahvalo podarili čisto pravo fužinsko punčko iz cunj, Tof se jo je razveselil in humoristično pripomnil: "Končno sem dobil eno punco, do katere ne bom imel nobenih obveznosti v postelji". Navdušujoč ob realizaciji seniorskega maratona nam je obljubil pomoč pri pridobitvi kakšnega modernega sobnega kolesa, saj je ugotavljal, da so obstoječa, ki smo jih dobili na posodo od vsemogočih ljudi, ki so tako podprli maraton, malce zastarela. Povedal nam je tudi, da se bo popoldne lotil Maratona Franja s pony kolesom in, da bo začel glede na njegova zimzelena leta en dan prej torej popoldne, ko sedajle tole pišem je najbrž že na cilju.

Ob seniorskem maratonu je bila pripravljena v osrednjem hodniku tudi razstava dosežkov stanovalca g. Albina Šturma, ki se je kar 16 krat udeležil Maratona Franja ter razstava starih koles. Odlično izpeljana ideja, kateri, če bi se vsi domovi združili v ideji, bi s skupnimi močmi v prihodnosti padla lahko tudi trasa dirke po Sloveniji ali celo legendarni Giro di ItaIia ali Tour de France.















11. junij 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: Prvi, Seniorski, maraton, Franja, na, Fužinah | Komentarji (3)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ... 148 149 150
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 162192
Forum avtorjev: 15815 Forum teme: 34207 // Odgovorov: 1860447
Blog avtorjev: 3553 // Blogov: 83772 // Komentarjev: 1201737
Avtorji fotografij: 25186 // Slik: 214461 // Videov: 19251 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "