Oliverjevo petje mi je bilo od nekdaj pri srcu, bilo je za vsa človeška počutja. Od radostno srečnih trenutkov do melanholično razmišljujočega razpoloženja ter tudi žalostnega počutja. Na dan ganljivega slovesa prebivalcev Splita od svojega glasbenega virtuoza in maestra, me je prikovalo do pozne ure pred tv ekran in program HTV2. Sploh ne vem kdaj so šla poročila in oddaje na drugih programih mimo.

Ob klapskem prepevanju njegovih pesmi in prizorih ljudi, ki so spremljali s prepevanjem in ploskanjem Oliverjevo slovo, so mi solze tekle po licu in kar niso prenehale. To je bil en strašno žalosten dan, eden od najbolj žalostnih dni v mojem življenju, odpovedal sem se izletu z ladjico po Ljubljanici.

Kako lepo so prvič po dolgih letih zveneli zvonovi Splitske katedrale Oliverju v čast. Prizor odhoda s katamaranom in stotine plovil, ki so se podale iz pristanišča za katamaranom s sirenami ob velikem žarečem soncu in njegovem zahajanju ter baklami navijačev Hajduka, je bil in bo ostal nekaj nepozabnega. Nekaj neverjetnega in zame zelo simpatično je bilo tudi dejstvo, da ni bilo nikjer zaslediti niti ene zastave z rdeče belo šahovnico. Morda prav zaradi Oliverjevega širokega svetovljanskega duha.

Žal Oliverja ne bo več v Ljubljano in se ne bo nikdar izpolnila obljuba gospe Ivane Futivić iz Zagrebške glasbene založbe, ki je priskočila pred leti na pomoč in skušala omogočiti, da bi nas pevec obiskal v Fužinah.

Prav zahvaljujoč njegovi prelepi glasbi bo Oliver večno živel.
2. avgust 2018 | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: Oliver, Split, slovo | Komentarji (9)
Potem, ko so Francozi rutinirano z obilo sreče odpravili izvrstne Belgijce v polfinalu, ki so bili do te tekme izjemno uspešni, sem z veliko vnemo pričakoval dvoboj pomlajene angleške reprezentance s hrvaškimi vrhunskimi izkušenimi nogometnimi asi legionarji, ki so dobro znani in priljubljeni širom evropskih zelenic.

Čeprav sem napovedal hrvaško zmago v finalu proti Braziliji, jim bodo v resnici nasproti stali Francozi. Pričakovanja so bila včeraj na izjemni polfinalni tekmi z izjemo tiste prve, ko so Francozi mučili gledalce in zavlačevali brez ideje cel drugi polčas, nadvse velika tako na Otoku kot na Hrvaškem, kjer je zavladala vsedržavna nogometna evforija.

Malce sem spremljal komentarje po SKY NEWS in BBC NEWS pa še na HTV1, ki žal zaradi neurejenih avtorskih pravic TELEMACHA blokira hrvaški prenos z njihovim komentatorjem, kar se mi zdi škandalozno. Prvi vtis sem dobil, da naduti Angleži podcenjujejo Hrvate in, da so prepričani, da jih bodo z lahkoto rutinirano odpravili, kot so to že nekajkrat naredili z Slovenijo. Po drugi strani pa sem se bal, da ne bodo Hrvati v svoji vnemi in pričakovanju izgoreli in doživeli popoln kolaps.

Začetek je bil popolno po angleških željah in Hrvati so po hitro prejetem golu iz prostega strela Trippiera delovali totalno zmedeno, izgubljali so vse dvoboje kot bi bili hipnotizirani. Podaje so bile nenatančne, predložki mlačni in zgolj samo sreča jih je ohranila med živimi, da niso Angleži podvojili prednosti. Čez sredino niso mogli prebiti angleške obrambe, na levi jih je v obup spravljal Walker, protinapade hitrih Angležev so komaj zaustaljali, v skakanju so jih Angleži povsem onemogočili in prekosili.

In, ko je že izgledalo, da bo drugi polčas odigran po istih notah, so začeli Hrvati več kombinirati s kratkimi podajami in prodirati po desnem boku in zgodil se je po odlični podaji
Ivan Perišić, ki se je ob pravem času znašel na pravem mestu ter z obilo sreče po odličnem predložku z desne podstavil nogo in v zračnem duelu dosegel izenačenje. Angleže je to čisto poklapalo in izgledalo je, kot bi jim kdo spodrezal krila, ki pa so jih dobili Hrvati. In potem drama, ko je Perišić zadel podobno kot proti Rusiji vratnico in prav lahko bi postal tragični junak.

Bolj, ko je šla tekma proti koncu bolj so bili Hrvati nevarni in tudi nekaj nerodnim odbitkom so bili lahko Angleži hvaležni, da niso tekme izgubili po rednem delu. Mislil sem si, da Hrvati ne bodo tvegali še ene loterije z enajstmetrovkami in, da bodo skušali Angleže premagati pred iztekom. In zgodila se je nepričakovana podaja oziroma odbitek zračnega dvoboja, ki je Angleže presenetil in Mario Mandžukić je v stilu Davorja Šukerja vtekel ter dosegel zadetek za zmago in doslej največji uspeh novodobnega hrvaškega nogometa. Samo predstavljam si kako je bilo spremljati čustvene izlive hrvaškega komentatorja na njihovi televiziji, ko je sodnik odpiskal konec tekme, po njihovimi domovini in širom Evrope in sveta pa je Hrvate, ljudi hrvaških korenin in vse druge ljubitelje nogometa preplavila erupcija navdušenja. Tudi sam nisem ostal ravnodušen in sem z mislimi odtaval v nepozabno poletje 2010, ko bi se tudi Slovenci z malce sreče lahko tako veselili, pa so nam jo prav Angleži zagodli in še splet naključnih okoliščin je povzročil, da se nismo prebili v izločilne boje proti Gani in bi se prav lahko tedaj z Urugvajem borili za polfinale.

Kakor koli se bo že zaključilo v nedeljo, kjer zaradi izpada Brazilije spreminjam napoved finala 1:0 v korist Hrvaške proti Franciji, v sobotni tekmi pričakujem bolj odprto igro dveh razočaranih ekip in zmago Belgije 3:2 , si bom to svetovno prvenstvo zapomnil po odlični Hrvaški, izjemni nogometni generaciji za vse čase, ki je prekosila bronaste može 1998 in bo ta uspeh najbrž postavil temelje za razcvet hrvaškega klubskega in reprezentančnega nogometa in ureditev kot je zaslediti precej kaotičnih sedanjih razmer. Dalje po prijaznih terminih, odličnih prenosih, športni igri predvsem zaradi video sodnikov in nekaterih nedorečenostih v zvezi z uporabo video tehnologije, športnemu navijanju brez izgredov, zanimivih komentatorjih in mnogih šalah. Še najbolj mi je bila pri srcu tista, ko sta se srečala angleški in francoski navijač in je drugi dan pred včerajšnjo tekmo vprašal Angleža, kako se ima v Rusiji. Ta mu je odgovoril, da odlično in, da v sredo igrajo s Hrvati. On pa mu je odvrnil, kakšno naključje, da igrajo Francozi v nedeljo s Hrvati.

Ruski prireditelji so izpeljali tekmovanje nadvse zgledno za vse pretekle in bodoče prireditelje in jim gredo vse čestitke nogometnega sveta in nogometne javnosti. Ko sem lani zelo zbolel in bil na nitki sem imel željo še doživeti SP v Rusiji, morda pa čez štiri leta še tisto prvenstvo doživim.

Hrvaškim nogometašem in navijačem v nedeljo želim, da jim uspe največji športni uspeh vseh časov, katerega bomo veseli tudi vsi ljubitelji nogometa iz nekdaj skupne domovine Jugoslavije, ki je bila leta 1990 pred podobnim uspehom, pa nas je takratni kasnejši finalist Argentina, po enajstmetrovkah žal ustavila na tej poti. V tej generaciji pa se je prekalila tudi bodoča reprezentanca Hrvaške, ki je spisala bronasto pravljico v Franciji 1998, ta nova generacija pa ima veliko priložnost za revanšo s Francozi za tisti nesrečni poraz.
12. julij 2018 | Kategorije: Šport | Zaznamki: polfinale, SP, v, nogometu, Hrvaška, Anglija ... | Komentarji (4)
Veliki nogometni virtuozi so že odpotovali domov iz Rusije, ker so si njihove reprezentance dovolile polom. Še najbolj bode odhod Nemčije prvič po letu 1938, kar je populistični radijski voditelj Avdić že uporabil in primerjal, da upa, da se ne bo Nemška država odzvala kot tista leta kasneje, ko je z vojaško silo hotela pokoriti svet. Primerjava ni ravno posrečena in iz tistih let se delati norca, ker je dobrih nekaj let kasneje zaradi tedanjega nemškega firerja umrlo več kot sto milijonov ljudi po celem svetu, kar je res neokusno. Švedski as bosanskih korenin Ibrahimović pa zbija šale po uspehu Švedske in pravi, da je najprej on pokoril nogometni svet, sedaj pa bodo to storili njegovi Švedi.

Stiskal sem pesti za Argentino in njihov naslov po letu 1986, ko je Di Maria zabil drugi gol proti Franciji sem zatulil po južnoameriško ter proslavljal, da so mnogi prihiteli pogledati, če je kaj narobe. No veselje je kratko trajalo in francoski mladci so argentinske veterane in mene hitro postavili na realna tla. Bentil sem, ker je bil prekršek za penal Francozov izven kazenskega prostora in kljub videotehnologiji, se sodniki včasih čisto nepričakovano in čudno odzovejo. Očitno Messiju ne bo dano, da se pridruži nogometnemu argentinskemu Bogu, Diegu Armandu Maradoni, ki je leta 1986 proslavljal s svojimi sorojaki naslov svetovnega prvenstva. Ali morda, če pomladijo še bolj to generacijo in se jim bo pridružil že v poznih tridesetih letih kot je bil znan kamerunski as Robert Milla v osemdesetih, ko je še pri 40-ih letih zabijal fantastične gole. Glede na njegov slog igre bi v zvezni vrsti lahko Messi še dolgo igral.

Včeraj pa sem spremljal dva nogometna trilerja. Popoldanski je odnesel Špance, ki so po maratonski tekmi in streljanju enajstmetrovk pokleknili pred Rusijo. Nič jim ni pomagala izvrstna statistika, ekipa vredna več kot milijardo evrov, vsa posest. Žoga ni hotela drugič v gol, tudi prvi gol so Španci dosegli z obilo sreče. Včeraj je Špancem manjkal recimo igralec tipa Messi. Rusi so se branili in borili do zadnje kaplje znoja ter uprizorili največjo senzacijo tega svetovnega prvenstva. Ko jim je 8 let nazaj pokvarila načrt naša mala Slovenija, so oznanjali, da je to zaton ruskega nogometa. A glej ga zlomka, še ne dobro desetletje so tik pred vrati polfinala in bo to povzročilo razcvet ruskega nogometa. Španci so si zagrenili življenje z menjavo selektorja in nogometna zveza bo morala prevzeti odgovornost pred nogometno javnostjo, saj so bili pred tem superiorni. Ko je bilo govora o duelu Ramosa za prekršek in penal je v isti akciji ruski igralec držal za dres nesrečnega Piqueja ter ga položil na tla, pa ni nihče od sodnikov reagiral, čudno! Joj kako je bila študentka španščine Urška nesrečna, kar solze so ji polzele po licu in sem jo zaman tolažil, da bo drugič bolje in, da je to le šport.

Zvečer pa še ena srhljivka. Z Rudijem se nisva mogla načuditi hitrima dvema goloma in, sva se hecala, da zna biti vaterpolski izid. Po dveh napakah obeh ekip in golih, so se oboji ustrašili novih napak in se postavili na okope ter je vse skupaj postalo izjemno dolgočasno razen navijačev, ki so skandirali Rusiji. Vedel sem, da imajo Danci do te tekme izvrstno serijo 18 tekem brez poraza in, se je vedelo, da, če prvi zadenejo potem se jih težko porazi. Potem pa dve minuti pred koncem briljanten pas in pobeg Rebića, ki ga je porušil danski branilec. On pa se je trudil kljub prekršku, da bi žogo spravil na tleh v prazen gol. Sem rekel Rudiju "vidiš paradoks bi bil, da bi padel gol, ki ne bi veljal, potem pa Hrvati zgrešijo penal!".
"Rakitić bi zadel", sem na glas rekel. Modrić je stopil na sceno in noro, zgrešil. Za tiste navijače s slabim srcem se je začela srhljivka. A je hitro odmislil kiks in stekel v napad, kjer je še enkrat tik pred koncem nevarno streljal.

Nisem mogel verjeti, da bom že drugič v dnevu gledal izvajanje enajstmetrovk. Vratarja izvrstna. To je pokazala že prva serija, ko sta zgrešila Eriksen in rezervist Milan Badelj. Dance je povedel Kjoer, Kramarić je izenačil. Ko je Krohn Dehli povedel, je k izvajanju spet pristopil Modrić. Madona, če sedaj zgreši bo to nacionalna in njegova osebna tragedija sem si mislil. Vsem navijačem, ki so prestrašeni in nervozni čakali, se je po strelu, ki bi ga skoraj vratar branil, ker je bil strel po sredini, odvalil kamen od srca. Izenačenje in trenutno veliko olajšanje za virtuoza Luko in navijače. Ko je še Schoene zapravi penal, je za Hrvaško posijalo sonce, ki so ga prekrili temni oblaki, ker je zgrešil izjemno zanesljivi izvajalec Joisip Pivarić. Potem pa norišnica in erupcija, ko je Subašić z nogo prestregel strel Joergensena, njihovega najboljšega strelca. Na vrsti je bila Hrvaška in kdo bi drugi kot Ivan Rakitić, popeljal Hrvaško skozi vrata nogometnega raja.

Pod izjemnimi vtisi borbenosti in preobratov sem se zadovoljen odpravil spat, po Hrvaški in drugod pa so njihovi navijači bučno proslavili nov uspeh generacije, ki ima vse potrebne karakteristike, da lahko prvič postanejo svetovni prvaki. To jim privoščim. Ta generacija si po vseh teh letih vzponov in padcov to zasluži. Toda pozor prihaja Rusija na kateri so si polomili zobe Španci. Če se jo Hrvaška loti s polno silo jim bo to uspelo in bodo le še korak do finala, v polfinalu pa ne glede ali bodo to Švicarji, Švedi, Kolumbijci in Angleži, jim lahko uspe, če ne bodo žrtve v smislu poškodb in kartonov proti Rusiji prehude.

Napoved finala Hrvaška Brazilija 1:0.
2. julij 2018 | Kategorije: Šport | Zaznamki: SP, v, nogometu, 2018 | Komentarji (6)
Kakor je bila politična scena v Sloveniji zelo razburkana, je po volitvah in rezultatih sedaj vse kar malo potihnilo. Vsi so na enkrat postali neverjetno složni in kooperativni kar bi za pravo politiko in stabilno državo moralo biti nujno. A to je le del povolilne kombinatorike, ko se preigravajo razne politične formule in kombinacije, kako bi se uspeli zavihteti na oblast. In čeprav je v Bruslju veliko anonimk, takšnih in drugačnih posnetkov in vse mogočih političnih poskusov diskreditacij in blatenja, ko državljani Slovenije kandidirajo na razne funkcije v evropskih institucijah, nad čimer so nerazumljivo zaprepaščeni predvsem tujci, se jim kdaj odvije preblisk in presežejo šenflorjanske razprtije. Tudi tako, da je dobil nekdanji komunist in kasnejši disident ter neformalni vodja Demosa Jože Pučnik, še poimenovano po njem dvorano v EP poleg Brniškega letališča.

Čeprav so vse levosredinske neoliberalne stranke izločale iz povolilne kombinatorike Janšo, zaradi česar sta se morala oglasiti tudi samovšečni kralj instagrama in njegov pribočnik, so se v resnici odrekli pravno zavezujoče Levici in Luki Mescu in se prilagodili za zahteve Tonina in NSi, tudi za ceno njegove izvolitve za predsednika DZ RS. Vsi predobro vedo, da bi se v primeru preveč leve vlade kot v Grčiji pred leti, v Bruslju in Washingtonu sprožili vsi mogoči alarmi in nastopila bi kopica problemov ter drugih negativnih odzivov svetovnih kapitalističnih trgov. Tako bi z Levico sodelovali le formalno. Zaradi tega je počilo in kot v dobrih starih časih so na vrat na nos izključili iz SMC bivšega predsednika DZ RS Milana Brgleza, ki jim je bil očitno napoti. Kakorkoli izgleda, da Janševi ne morejo sestaviti vlade, pa si je desna levica zabila avtogol in se zgolj zaradi oblasti odrekla španovije s pravo levico, ki ji dejansko ob podpori Jelinčičeve SNS, Levice in obeh poslancev italijanske in madžarske skupnosti ter NSi lahko uspe sestaviti vlado.

Janševi so pilili koalicijsko elaboratsko koalicijsko pogodbo, ki jo iz mandata v mandat prepisujejo in malce dopolnjujejo glede na trenutno politično situacijo in razpoloženje. Na levo desni strani pa so se nepripravljeni očitno izognili pisati zahtevno koalicijsko gradivo in se zavezali pragmatizmu in projektnemu sodelovanju. Pač manj je zapisano in podpisano manj je pravno formalno zavezujoče do volivcev in državljanov kot v primeru Demosa, ki je zaradi vrtičkarskih interesov plesal eno samo poletje in neslavno propadel. In po tem principu se obeta kup političnih improvizacij. Nekako kot tale vic, ko je Bog telefoniral Hudiču, da naj mu pošlje k njemu gori tri barabe iz pekla. Mu je Hudič odvrnil, da ni šans. Pa mu je Bog zagrozil s tožbo, Hudič pa mu je odvrnil brezbrižno, da ga naj kar toži, ker so vsi odvetniki abonirani pri njemu.
29. junij 2018 | Kategorije: Politika | Zaznamki: povolilno premišljevanje | Komentarji (0)
Ob skorajšnjem državnem prazniku, kjer bo v nedeljo 24.6.2018 na osrednji proslavi svoje iluzionistične spravniške nebuloze javnosti prodajal najbolj zasmehovan, osovraženi in nepriljubljeni Borut Pahor, državljanom in politikom v razmislek besede pisatelja Vinka Korošaka iz Šempetra pri Gorici, ki je zapisal:

1. JUGOSLAVIJA JE BILA SOCIALISTIČNA, SLOVENIJA JE SEDAJ KAPITALISTIČNA.

2. Jugoslavija je začela v revščini, Slovenija sedaj gre v revščino.

3. Jugoslavija je bodočnost planirala, Slovenija je sedaj brez planiranja.

4. Jugoslavija je gradila na mladini, Slovenija sedaj stagnira na upokojencih.

5. Jugoslavija je izpostavljala moralo, Slovenija sedaj o morali molči.

6. Jugoslavija je gradila na ponosu, Slovenija sedaj klečeplazi.

7. Jugoslavija ni poznala mamil, Slovenija se danes utaplja v mamilih.

8. Jugoslavija ni poznala beračev, Slovenija danes obdavčuje berače.

9. Jugoslavija je tatove imela v zaporih, Slovenija ima tatove na odgovornih mestih.

10. Jugoslavija je razpadla ekonomsko trdna, Slovenija se danes razprodaja.

Kapo dol dotičnemu pisatelju, ki je na kratko in učinkovito strnil ter opisal primerjavo med sistemoma, človek se le vpraša ali smo imeli nekoč ali imamo danes demokratični sistem?

Zdi se, da je nekakšno sklicevanje na TČP bila zgolj krinka za to kar smo dobili, ko je desni in levi neoliberalizem na pohodu naredil nepopravljivo škodo večini državljanov za prerazporeditev javnega bogastva preusmerjenega k peščici oz. novodobnim ekonomskim politično podprtim elitam.

Ravno včeraj sem videl izjavo Jerneja Vrtovca, novo izvoljenega poslanca iz NSi, tistega, ki je pomagal izbrisati Titovo cesto v Ljubljani, ko je izjavil, da se bodo borili za nižje davke zaradi tega, da bi imeli ljudje višje plače. To pa je ena izmed najbolj pogosto uporabljenih neoliberalnih laži in prevar, saj jih pokojninska osnova ne zanima in zamolčujejo tudi minimalne pokojninske prispevke, ki bodo ljudi na stara leta pahnile v brezizhoden položaj in revščino, oni že vedo dobro, da si skušajo čim več nagrebsti za časa politične kariere, da bodo lahko na stara leta brezskrbno živeli. Zasebnik, ki je plačeval polne prispevke zase osebno ima danes 1300 EUR penzije, njegovi bivši zaposleni pa 415 EUR. Se vam zdi to prav? Kakšna bo pokojninska osnova poslancev in vseh drugih funkcionarjev, ki se jim v primerjavi z navadnimi delavci poleg vseh mogočih dodatkov plačuje najvišji pokojninski prispevek je dovolj zgovorno!
23. junij 2018 | Kategorije: Politika | Zaznamki: Pisatelj, Vinko, Korošak | Komentarji (2)
Čeprav so si Srbi bili povsem sami krivi za prejeti drugi zadetek v izdihljajih tekme proti Švici, ki me je razžalostil in hkrati zelo ujezil, je bilo sojenje dr. Felixa Brycha škandalozno. Čisto jasno je cel svet videl, da sta obrambna igralca Švice z rokoborskim prijemom položila srbskega napadalca Mitrovića na tla v svojem kazenskem prostoru, sodnik pa se ni odločil za pomoč video sodnika. Zakaj že potem video-sodnik gospoda Infantino in Čeferin?

Nasploh je bil sodniški kriterij dr. Brycha in sodniške ekipe celo tekmo v škodo Srbov, ki so ob vsakem agresivnejšem kontaktu prejeli karton, Švicarjem je bilo dovoljeno vse, celo uporaba rokoborbe. Ni odveč pripomniti, da Švicarji kotirajo na lestvici FIFE kar na zavidljivem 6. mestu, kar jim daje najbrž prednostni status tudi pri sodnikih.

Srbi so začeli fantastično in, ko bi morali Švicarje preluknjati kot njihov švicarski sir in jim nasuti pol ducata golov, so pritisnili ročno zavoro in se ustavili ter začeli igrati preračunljivo, po dobri svoji stari navadi "lako čemo ..." kar se jim je na koncu maščevalo. Kar naenkrat so prenehali biti agresivni s pokrivanjem nasprotnikov in so začeli brezglavo izgubljati žoge in posest v igri, kar je dalo krila Švicarjem, ki so prevzeli pobudo. Čeprav so jih sicer pred tem Srbi popolnoma razbili in Švicarji niso našli načina kako ustaviti silno motivirane srbske napadalce, sploh Mitrovića, ki jih je z lahkoto preskakoval v njihovem kazenskem prostoru. Švicarji so se ob takem pristopu nasprotnikov organizirali in naredili tudi s pomočjo sodnika, neverjeten preobrat. Pri obeh prejetih golih je odigral vlogo tragičnega junaka Branislav Ivanović, ki se je ob bombi Granita Xhake ulegel po tleh in je ni prestregel s telesom, nato pa je še kot počasen obrambni igralec jurišal v samomorilski zadnji napad, ki so ga Srbi spet naivno zapravili in odprl se je prostor za kontra napad Xherdana Shaqirija, ki je v stilu Maradone ukanil srbsko obrambo.

In Srbi so se znašli namesto pred vrati nogometnih nebes pred vrati nogometnega pekla, saj prihaja na tretji tir Brazilija, ki si najbrž ne bo pustila oditi predčasno iz letošnjega mundiala medtem, ko bodo Švicarji najbrž popravljali gol razliko proti že odpisani Kostariki.
Tudi, če odigrajo neodločeno z Brazilci, ki jim zadošča remi za napredovanje, bo to le slaba uteha za Srbe, ker šteje le zmaga, kar pa je najbrž misija nemogoče. Ampak za Srbe velja znano pravilo, da gredo, če je treba tudi z glavo skozi zid in verjamejo, da je nemogoče mogoče.

Tekma je imela tudi politično konotacijo. Zaradi pripadnikov Kosovske kolonije v švicarski reprezentanci, kar so nazorno pokazali s proslavljanjem obeh golov in svojimi fb objavami kot npr. nogometnih čevljev na katerih je bila Švicarska in Kosovska zastava. To pa zagotovo ni primerno upoštevanju športnih pravil in spoštovanja fair playa.
23. junij 2018 | Kategorije: Šport | Zaznamki: škandalozno, sojenje, in, neupoštevanje, videotehnologije | Komentarji (6)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 192926
Forum avtorjev: 15882 Forum teme: 34436 // Odgovorov: 1874424
Blog avtorjev: 3582 // Blogov: 86720 // Komentarjev: 1241448
Avtorji fotografij: 26262 // Slik: 222324 // Videov: 18359
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "