Odšel si tiho, po dveletni hudi bolezni proti kateri si se junaško boril in ji kljuboval kar precej dolgo časa. Zdravniška napoved je bila neusmiljena.

Oktobra sva te še obiskala s tvojo prijateljico iz otroških let in slutil sem, da sva se takrat zadnjič videla. Vesel sem bil vsakega kasnejšega telefonskega pogovora s tabo. A komunikacija je bila ob tvojem težkem počutju vse težja. Ko sem te klical še nekaj dni nazaj, je bila številka vseskozi izklopljena. Prosil sem nekdanjega sošolca iz Zasavja, da te gre obiskati v Hrastnik, kjer so te sprejeli v Dom upokojencev, saj v Ljubljani ni bilo nikjer prostega mesta. Tisti dan kot, da sem čutil, da je nekaj narobe, sem prejel klic, da si preminul.

Kot še mladega fanta te je po izučitvi poklica pot zanesla v Nemčijo, kjer si v Stuttgartu več desetletij delal v podjetju Mercedez Benz. Za praznike in dopuste si se rad vračal domov, za tiste čase z nadvse modernim Mercedezem, ki ti je veliko pomenil. Po upokojitvi si se vrnil domov, kjer si si uredil ljubek domek v Štepanjskem naselju. Bil si dobrega srca in nemirnega duha, zelo srčen človek.

V življenju si vseskozi iskal in izzival srečo, zato si živel bolj skromno kot bi lahko. A to je bila zate prava sreča in način življenja, s katerim si nisi žagal veje na kateri si sedel. Vedno si ravnal racionalno, čeprav si mi zaupal, da je bilo večkrat zelo na knap. Kot samski si raje kot bi doma kuhal, hodil na kosilo k Micki, v Maximarket, Spar in še kam. A tudi v pripravi hrane si bil pravi mojster, ker te je življenje v to prisililo. Ko si zbolel, si zaradi zdraviških navodil posebne dietne prehrane, koristil storitve prevoza kosil na dom preko Doma starejših občanov Fužine, kjer si se počutil zelo domače.

Spoznala sva se preko pokojnega skupnega prijatelja, ki si ga prihajal obiskovati v Fužine.
Skupaj smo preživljali vesele in radostne trenutke. Ko je skupni prijatelj odšel za vselej, sva ohranila stike in nadgrajevala prijateljstvo. Bil se velik ljubitelj športa, posebej zimskih športov. O smučarskih skokih in poletih si vedel vse, bil si prava enciklopedija. Ni bilo vprašanja na katerega ne bi znal odgovoriti. Športne prenose si spremljal s posebno ljubeznijo, nadvse si se veselil uspehov slovenskih športnikov. Kako sva se veselila podvigov naših športnikov in medalj. Žal mi je, da nisi doživel hokejske pravljice proti ZDA in medalje Jakova Faka, ki je dokazal kot Hrvat, da je večji Slovenec, kot vsi tisti namišljeni domoljubi, ki so se trkali s slovensko zastavo po prsih in pljuvali po njem. Žal premoremo veliko puhoglavcev, ki želijo izkazovati domoljubje z državnimi simboli, v resnici pa so vse prej kaj drugega, vsaj to ti je bilo prihranjeno ne doživeti.

Lepo se je bilo družiti s tabo prijatelj moj stari. Pogrešal bom tvoje obiske. Pogrešal bom tvoja pronicljiva vprašanja, smeh, nagajivost, glasno govorico, ki je vzbudila veliko pozornosti, kjerkoli smo bili in so se ljudje pogosto obračali s pogledi zaradi galame.

Prijatelj moj, počivaj v miru, ohranil te bom v lepem spominu takšnega kot sem te poznal. Tvoja duša bo najbrž še naprej potovala proti Kranjski Gori, v Lipico, Novo Gorico, Baden Baden in še kam. Pozdravi mi Milana in vse moje nekdanje prijatelje, ki jih nosim v svojem srcu in spominu. Morda se nekoč vsi skupaj snidemo. Hvala ti za iskreno prijateljstvo.

V mojem imenu in imenu moje prijateljice iz Anglije izrekam tvojemu bratu iskreno sožalje.

16. februar 2018 | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: prijatelju v slovo | Komentarji (3)
Dobro jutro,

tudi zdaj je spet začelo snežiti, zelo čudno vreme je. Bila sem zaposlena z veliko skupnostnih skupin, s katerimi sodelujem in so v zadnjem času imeli več dogodkov, ki sem se jih udeležila.

Sedaj moram delati nekaj tednov, da dokončam mojo zadnjo pogodbo, da lahko konec marca zaključim drugo poslovno dejavnost. Zato moram precej potovati. Jutri bom šla v Manchester in srečala nečakinjo Lauro, ki ima delo, medtem je hčerka Alicia v vrtcu. Nato moram še v Leicester, kjer imam sestanek v torek.

Prejšnji teden je bil za dva dni na obisku nečak Rob in mi je po snežni nevihti opravil veliko hišnih popravil. Bila sem zelo vesela in zadovoljna. Naredil mi je nov pokriti rastlinjak za zgodnjo setev zelenjave in solat, zato moram danes poskušati posaditi nekaj semen.

Politične razmere postajajo vse bolj fiktivne vsak dan, kot da živimo v risanki Monty Python ali znotraj nadrealističnega slikarstva.

Nimamo koherentnega vodstva, desničarji prednjačijo in ponavljajo vedno iste populistične slogane. Vpliv odhajanja iz EU je zdaj postal že zelo viden in jasen.

V prihodnosti bomo vedno bolj revni, ljudje umirajo zaradi lakote, na ulicah živi na tisoče brezdomcev. Veliko je ljudi, ki umirajo na vozičkih v bolnišnicah. Lokalne oblasti so pred in vse pogosteje bankrotirajo. Sovraštvo in kriminal je v enormnem porastu.

Ni dovolj ljudi, da poberejo hrano, tako, da ta zgnije na njivah. Neverjetno!

Posijalo je sonce in grem ven za nekaj minut, ker moram urediti nekaj komposta, da bodo rastla moja semena.

Nato moram skočiti še po vozovnice za vlak, pred mano je naporen teden.

Upam, da si dobro in na toplem, je kaj drugega novega pri vas?
12. februar 2018 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: korespondenca | Komentarji (1)
Če bi danes bil France živ ti,
se čudil bi kam smo res prišli,
ob svoji državi večina obubožali,
za minimalca delajo premnogi,
še raje bi videli njih delodajalci,
da bi jim kot hlapci zastonj delali,
dobičke še naprej na tuje skrivali,
za volitve kot posojila jih prali,
kulturo na beraško palico so dali,
narodov obstoj na rob pripeljali,
vse skupno tujcem bi razprodali,
za uteho bi narodu le Boga dali,
vsak brezbožen upor hitro zatrli,
se tujim gospodarjem bi vdinjali,
biriči nepokorščino bi kaznovali.

A zgodil se bo slej kot prej prelom,
takrat se storil bo lokalni brodolom,
izdajalci bodo spet na tuje bežali,
ker ljudskega besa se bodo bali,
ljudje pravico v svoje roke bodo vzeli,
izdajalcev pokradeno ljudem povrnili,
v tujino za njimi sele bodo poslali,
tam izdajalci ne bodo mirno spali,
v Sloveniji zgodil se ljudski preporod,
zaživel bo tu svobodno novi rod,
ki cenil bo življenje dostojnih vrednot,
ne pustil nikdar več narodov rop,
takrat morda spet zapustil svoj grob,
saj tvojih verzov bo željan nov rod,
slišali se čez doline in gore od tod.
8. februar 2018 | Kategorije: Narava | Zaznamki: praznična | Komentarji (2)
Še danes sem pod vtisom izjemne zmage slovenskih nogometašev v futsalu oz. bolj ljubo mi je v malem nogometu. Danes bodo Stožice gotovo nabito polne proti Rusiji, za preboj naših mož v polfinale EP. To bi bil zopet odmeven uspeh, ki je že s prebojem v četrtfinale proti Italiji fantastičen uspeh.

Naši amaterji proti profesionalcem, ki so na koncu našim reprezentantom prišli športno čestitati. Po izjemnem izenačenju so sekunde proti izteku igralnega časa za vse igralce in navijače tekle zelo počasi. Na koncu je zmagala borbenost in srce, ki so ga naši igralci pustili na igrišču.

Škoda, da se je pripetil nespameten prekršek Mordeja, ki bi ga fantje danes proti Rusiji zelo potrebovali, a bo žal moral tekmo spremljati s tribune. No kljub temu verjamem, da bo danes zopet veličasten športni dogodek in, da se bodo fantje pogumno borili do konca. Če jim uspe, potem je prav vse mogoče.

Nazadnje sem gledal prijateljsko tekmo proti Portugalski in cel drugi polčas so se naši borili izjemno in ga celo rezultatsko dobili. In, če smo v soboto premagali evropske prvake iz 2014, se morda tudi v malem nogometu dogodi in odvije nova športna pravljica in cel športni svet se bo spet čudil nad neverjetnimi Slovenci, ki v vseh športih nizajo izjemne uspehe.

Dejstvo je, da smo številčno gledano majhen a po športnih dosežkih velik športni narod neuničljivega duha.
5. februar 2018 | Kategorije: Šport | Zaznamki: EP v futsalu | Komentarji (0)
Ljudmila Novak je popeljala Nsi spet v parlament, potem, ko so po fiasku z Janšo izpadli iz prve politične lige, ko je Marko Štrovs javno priznal, da jih je Janša rezal kot salamo. Če bodo šli v španovijo z Janšo, se jim ne piše nič dobrega, upam, da se zmerna krščanska demokracija ne utopi v nacional socialistični totalitarni klerikalni prodomobranski ideologiji, ki jo predstavlja SDS z Janšo kot verjetno dosmrtnim predsednikom brez omejitev.

Tudi zame je odhod Ljudmile Novak iz politične scene na nek način presenečenje in se je moralo v ozadju dogajati marsikaj v režiji bivših prosds NSi članov tipa Hojs, Štrovs, Drobnič ipd. Na delu so bili tudi NSZ-jevci, ki so nedavno s smrtjo Antona Drobniča izgubili glavnega ideologa, njihov predsednik Peter Sušnik je bil nekoč član SDS, njegova žena Lidija pa ima še velik vpliv na krščansko demokracijo.

Lidija Drobnič je bila ena od protagonistk politične akcije ukinitve Titove ceste v Ljubljani in je tudi v maniri poskusov vseh mogočih sodnih rehabilitacij iz proceduralnih razlogov, vlagala s pokojnim možem vse mogoče postopke, najbolj razvpit primer razveljavitev obsodbe škofa Rožmana. Seveda so tu štrene mešali še Primčevi Bogovi ter pripadniki raznih civilih iniciativ in odborov.

Verjetno se bodo na politično sceno vrnili bolj prosds usmerjeni kadri, kakšen Jernej Vrtovec, Jernej Pavlin, Mojca Dolinar Kucler, Valentin Hajdinjak, Marija Šterbenc, Vivod, Alojz Sok, Janez Pogorelec ipd.

Matej Tonin deluje dokaj zmerno in me ni strah, da bi se pustil manipulirati Janši, zame največje presenečenje je uspešno sprejet njegov Zakon o osebni asistenci, ki omogoča invalidom neodvisno življenje, za katerega nisem verjel, da bo kdaj sprejet, še najmanj pa na predlog NSi. To je bilo zame prvovrstno presenečenje ob poenotenju invalidov in hendikepiranih oz. njihovih organizacij.

Kakorkoli se bo obrnilo ima NSi plejado mladih dobro izobraženih sposobni kadrov, ki si želijo moderno krščansko stranko zazrto v prihodnost, zato dvomim, da bi si na podlagi preteklih negativnih izkušenj z Janšo, ponovno zabili avtogol in se pustili speljati na slepi tir ukvarjanja s preteklostjo, ki so jo morda pokopali, ker prinaša nove delitve in konflikte.

Če pa se izkaže lista Marjana Šarca, Kamničana kot je tudi Tonin Kamničan in zanimivo Novakova tudi, kompatibilna z SDS je prav mogoče računati še na Karla Erjavca in njegov DeSUS, saj on je za vsako koalicijo, samo, da je zraven.

Zanimivo je tudi, da zamenjava vodstva NSi sovpada z odločbo US RS, ki pomeni verjetno usodni udarec Cerarjevi vladi, no počakati bo treba še odločitev VS RS, kjer pa se bo najbrž zelo angažiral prosds sodnik Jan Zobec.

Morda pa bo le prevladal politični razum in Slovenija dobi pestro sredinsko vlado brez SDS, kateri je največji sovražnik za kaj takega prav njihov predsednik sam.
4. februar 2018 | Kategorije: Politika | Zaznamki: politični premiki | Komentarji (2)
Slovenski delodajalci, pri čemer mislimo tako na zasebnike kot državo, imajo srečo. Srečo, ker imajo take medije, ki dejanske podatke tako površno prenašajo javnosti. Tako jim uspeva še vedno prodajati krizno retoriko, zaradi katere ljudje dejansko sprejemajo, da je tako rekoč prav, da so plače nizke, delovna obremenjenost pa vse večja, pri čemer je stanje gospodarstva čisto drugačno: vse nam pove podatek, da so v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016. Take indoktrinacije, kot jo uspeva danes prek medijev izvajati neoliberalni eliti (menedžerjem in vladi), ni uspelo javnosti prodajati niti bivši komunistični partiji. Resnici na ljubo partija dejansko ni bila nikoli tako uspešna v tem, kot danes poskuša prikazati Janševa SDS. A pustimo to ob strani, muke bivših malih prisklednikov partije tipa Gorenak, ki tako perejo svoje življenjepise.

No, zadnje čase se stvari spreminjajo. Zaposleni so dobili medijskega zaveznika. In zavezništvo z javnostjo, z zaposlenimi, ni prišlo z javne televizije ali pa časopisa z imenom Delo, ampak s komercialnih televizij, Pop TV in Kanala A. Nacionalna televizija vozi pred kamere ljudi, ki ob milijonskih dobičkih razlagajo, da bo njihova družba propadla, če se plače le malo dvignejo, Pop TV in Kanal A pa se tega ne gresta več. Začela sta kazati realno sliko.

Ker tega, da plače ne smejo rasti, res ni več mogoče poslušati, sploh ne od vladnih mož, ki so lani v državno blagajno iz pobranih davkov dobili slabo milijardo evrov več denarja. In še vedno, od premiera do neotesanega gospodarskega ministra, govorijo, kot da je kriza še zmeraj v državi – seveda le, ko pridejo na temo plač. Drugače smo pa seveda zgodba o uspehu – kar je res. Pač imamo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi.

A bistven je stavek, ki ga zapiše novinar Borut Mekina v svojem članku Tragični junaki v tokratni Mladini: Leta 2016 so dobički glede na leto poprej zrasli za več kot 94 odstotkov, povprečna bruto plača pa se je zvišala le za 1,2 odstotka. Pri čemer slovenski delavci delajo vse več in tudi več kot v primerljivih državah. Skoraj 70 odstotkov Slovencev dela več kot 40 ur na teden, od tega devet odstotkov dlje kot 50 ur. Vsak peti delavec je leta 2016 opravil več kot 170 nadur, kar pomeni, da je delal 13 mesecev, v približno desetih odstotkih primerov pa nadure niti niso bile plačane. Kako si drzne TV Slovenija torej voziti pred kamere ljudi, ki načrtno ponarejajo podatke in vnašajo v ljudi popolnoma napačne občutke? Je država nekaj, kar je namenjeno podjetjem, ali je država nekaj, kar tvorijo njeni prebivalci?

In zato velja postati jezen. Tu namreč ne gre za pogajalske taktike, za socialno sporazumevanje, ne gre za enakovredne partnerje, ampak ena stran preprosto laže. Potvarjajo podatke o plačah, podatke o obdavčitvi plač in govoričijo, da so slovenske plače nadpovprečno obdavčene, lažejo, da je dobiček preveč obdavčen, pa smo dejansko davčna oaza, govorijo, da naš socialni sistem stane nadpovprečno veliko. Ena laž za drugo. Kot bi poslušal Trumpa. In ljudje temu dejansko verjamejo, ker si pač ne morejo misliti, da bi resni ljudje, ki vodijo gospodarska združenja, ministrstva in resna podjetja, lahko tako kolosalno lagali. A prav to počnejo.

Zakaj to počnejo? Ker le tako ohranjajo vtis, kako so uspešni. Ne, niso. Slovenski gospodarski uspeh v zadnjih letih je zgrajen na istem sistemu, ki nas je v krizi najbolj udaril: na poceni delovni sili, na nizkih plačah. Ne na razvoju, ne na tehnoloških rešitvah, ker v to ne vlagajo – zakaj bi tvegali, če je tako lahko zadrževati plače in ustvarjati s tem dobičke?

Zato si morda velja ogledati letna poročila primerljivih družb po Evropi – s čim se hvalijo, česar ne boste nikoli našli v slovenskih letnih poročilih? Pač z rastjo plač, tudi to je zanje pomemben podatek. Ker je to tudi izkaz uspeha podjetij. Z delitvijo dobička zaposlenim. Kako tuje te besede zvenijo v tem prostoru. In enako velja za državo – merilo uspeha vlade je seveda tudi rast plač v državi. Ne v Sloveniji.

Ob čemer je javnost že tako zbegana od vseh teh neoliberalnih laži, da so se zaposleni v gospodarstvu to sredo pridno zgražali nad dejstvom, da javni sektor zahteva višje plače. No, treba je vklopiti zgodovinski spomin: tako v Sloveniji kot povsod po svetu je javni sektor vedno znova tisti, ki zaradi boljše sindikalne organiziranosti doseže dvig plač, temu pa sledi tudi dvig plač v gospodarstvu. Pač tako se vrti ta svet. Stavkajo tudi za njih, z drugimi besedami.

Deli!
Vir:
http://www.mladina.si/183837/prisla-bo-j
eza-prisel-bo-bes/
26. 1. 2018 | Mladina 4 | Uvodnik
Jernej Repovž
27. januar 2018 | Kategorije: Politika | Zaznamki: 26., 1., 2018, |, Mladina, 4, Uvodnik, Jernej Repovž | Komentarji (5)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 166189
Forum avtorjev: 15858 Forum teme: 34340 // Odgovorov: 1867656
Blog avtorjev: 3572 // Blogov: 85254 // Komentarjev: 1225727
Avtorji fotografij: 25623 // Slik: 218051 // Videov: 18653 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "