Tako kot je včeraj počasi šel dan proti večeru, ko smo odštevali ure, minute in sekunde do začetka veličastnega finala, že dolgo ne. S konteso Neddo sva sedela za mizo in si privoščila popoldansko marendo. Z zanimanjem sem prisluhnil glasnemu pogovoru treh upokojenk med katerimi je ena dejala "Je rekel Dragić, če ostane Kokoškov, bo še naprej igral za Slovenijo". V zraku je bilo čutiti, da se bo zgodil magični večer, za katerega je dihala in živela vsa Slovenija, po domovih, po trgih, lokalih in tudi na prizorišču finala. Po parkirišču se je na kolesu vozil mlad fant, ki se je snemal in na glas prepeval "Bože pravde" za katero najbrž niti ni vedel, da jo je davno nekoč spesnil Slovenec. Iz balkonov bližnjih blokov so se dogajali lokalni ognjemeti. Bil sem nervozen v pričakovanju začetka tekme, dejal sem, če me danes zadane kap od sreče, bo to najlepša možna smrt.

V domski kavarni se nas je zbrala kar lepa skupinica navijačev, ki smo stiskali pesti za naše fante. Naši fantje so odločno krenili in, ko je Murić že na začetku vrgel trojko smo bučno zavpili, rekel sem si, da bo to naš večer. Vse je šlo dobro le sodnikov sem se po tihem bal. Srbi so nam prvi polčas dobro parirali, pod košem so Dončić, Dimec, Vidmar, Randolph ter ostali bili težak boj s srbskimi velikani. Dragić je v srbski obrambi delal pravi dar mar. Dončić je zgrešil nekaj metov, ki mu gredo običajno skozi. Do konca polčasa so nas sicer Srbi ujeli in povedli.

Potem pa je sledil slovenski košarkarski "cunami", ki nam je prinesel naskok 10 točk in popotnico za zadnjo četrtino. Na vso nesrečo smo obupano obmolknili, ko so v bolečinah odnesli iz igrišča Luko Dončića, ki se je poškodoval. Madona pa ne sedaj, ko smo tako blizu, sem se pridušal. Proti koncu je še izmučeni Dragić nekajkrat zgrešil in Kokoškov je naredil za gledalce noro a izvrstno potezo. Slovenija brez Dončića in Dragića. Nekaj sodniških odločitev nam ni šlo v prid, v trenutku sem udaril po mizi, da je pločevinka Laškega poletela proti tlom. Seveda je bila k sreči že prazna. Nekaj sodniških odločitev z obilico sreče je šlo v slovensko korist. Nato se je pokazal slovenski borbeni zmagovalni duh, ki že od nekdaj krasi prav Srbe. Prepelič, Blažič, Nikolić, Randolph in Vidmar so spravljali Srbe v obup. Do konca je bila razlika že spet tako nedosegljiva in Srbi so spoznali, da je vrag odnesel šalo. Da bomo Slovenci prvaki. Trener Đorđević na srbski klopi je norel kot že dolgo ne. Fantje so si skočili v objem, v dvorani pa je namesto "Marša na Drino" donela Golica ob bučnem navijanju več tisoč glave množice Slovencev, ki so prišli navijati za naše fante.

Ob pogledu na zadovoljne in žareče obraze je Rado pri svojih 94 letih poskočil iz stola kot mladenič in zapela sva naglas Zdravljico, najlepšo himno na svetu, ki izkazuje spoštovanje in prijateljstvo vsem narodom tega sveta. Jokala sva od sreče nato oba, ko so fantje tovariško prinesli mladega čudežnega Dončića na ramenih na podelitev. Ob igranju himne smo vsi družno zapeli ter bili ponosni na fante, ki so nam po generaciji 1970, po 47 letih prinesli največjo in najpomembnejšo košarkarsko zmago v samostojni Sloveniji. Nato smo obsedeli in kar dolgo strmeli v vsesplošno veselje in rajanje v Istanbulu, poslušali z občudovanjem govorce, ki jih je spraševala in se veselila z njimi prekrasna lepotica Sanja Modrič. Dončićev stari je res car s svojimi optimističnimi šaljivimi odgovori. Mislim, da ga včeraj ni bilo Slovenca, ki bi podvomil v našo zmago.

Po zaključku prenosa sem skočil na čik, da sem se malce ohladil in nato legel k počitku. Celo noč mi je v podzavesti odzvanjalo "Slovenija šampion". Po političnem plebiscitu leta 1989 se je včeraj zgodil največji športni plebiscit z 100% udeležbo. V poduk politikom, ki delijo narod, ga športniki združujejo. Danes sem se prebudil v prelepo jutro in že navsezgodaj so po vseh možnih radijih debatirali o enkratnem uspehu Slovencev. Kako lep dan celo s soncem obsijan, čeprav so napovedali padavine. Tudi za Slovence je posijalo sonce. Dober je občutek, da smo zmagovalni narod, kar smo že večkrat dokazali v svoji zgodovini, čeprav nas nekateri politiki vztrajno zastrupljajo s tem, da smo najslabši med najslabšimi. Po zaslugi športnikov smo ravno nasprotno najboljši med najboljšimi, politiki učite se za svoja ravnanja od športnikov.

Na koncu naj rečem samo še: "Hvala fantje!".
18. september 2017 | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: Slovenija, prvak, Evrope, v, košarki | Komentarji (3)
Kaj tako lepega redko se zgodi, naši fantje kar v finale EP so odšli. Po zmagi nad pretepaškimi in strelsko neverjetnimi Latvijci sem slutil, da Špance čaka huda ura. Iztoku sem dejal: "vsako četrtino po pet točk razlike" in se bo veselila cela Slovenija.

Nisem si mislil, da bom kdaj v življenju dočakal ta magični dogodek. To je ena od najboljših in najlepših košarkarskih zmag v samostojni Sloveniji. Kar me posebej veseli so fantje igrali noro dobro do konca, kot bi bil rezultat vseskozi neodločen. Nisem in nikdar ne bom pozabil nesrečnega poraza z Grki pred leti, ko smo jih nadigrali, potem pa so nas v za košarko malem časovnem intervalu s trojkami pokopali in tedaj preprečili napredovanje Slovenije.

Včeraj je prav vse klapalo idealno, s trdo obrambo in učinkovitim napadom smo razbili Španijo kot še nikdar doslej. Pravzaprav se prava kemija ekipnega duha, nepopustljivost, samozavest, borbenost dogaja že skozi cel turnir, včeraj se je zgodil vrhunec. Mislim, da Slovencev ne morejo na pohodu na vrh košarkarske Evrope, ustaviti v finalu niti Rusi niti Srbi.

Ok spet tista izključevalna navijaška in butasta "Kdor ne skače ni Sloven'c" mi gre res na jetra. Tudi, če bi lahko skakal, pa ne morem, se ne bi pridružil izkazovanju nacionalnosti na tak način. Res ne vem kdo se je spomnil tako butaste navijaške folklore? Kdor skače je torej Sloven'c, tisti, ki ne skačejo pa so vesoljci ali kaj.

Tudi za včeraj mislim ne glede na zmagoslavje bi z vidika spoštovanja košarkarskih pravil morali ekipi igrati do zvoka sirene in izteka igralnega časa, četudi bi si privoščili odbojkarski vložek v stilu "Zoran Slavnić, Dragan Kičanović".

V nedeljo gredo fantje po zlato medaljo v finalu. Ob tej kvaliteti in borbenosti sem prepričan, da jim bo uspelo.
15. september 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: košarkarska | Komentarji (3)
V zgodbi o Magni prav nihče ne pove,
da zgodba v resnici dvomljiva zelo je,
si kdo upa napovedati usodo zgodbe te.

Ko bodo izčrpale se državne subvencije,
sledi odpuščanje in selitev proizvodnje,
na mestu fabrike bo ostalo opustošenje.

Še ena od kapitalističnih zgodb znanih,
kjer bo plejada delavcev slabo plačanih,
kopica poceni tujih delavcev uvoženih.

Če kdo se kaj res protivil odpuščen bo,
saj to jim omogoča korporacijsko pravo,
se požvižga na človekovo dostojanstvo.

Oj Magna le ti firma tuja "plemenita",
nikjer dobičkov na svetu nisi res sita,
četudi žrtev so poceni delovna sila.

Na koncu v zgodbi nihče ne bo kriv,
vsi bodo prelagali krivdo na kolektiv,
skupaj še en nesrečni politični vpliv.
12. september 2017 | Kategorije: Narava | Zaznamki: turbokapitalistična | Komentarji (5)
Že dlje časa opozarjam, da bi morali na športnih tekmah igralci, strokovni štabi ekip in prireditelji spoštovati igralni čas do konca. To je z vidika korektnosti in spoštovanja pravil nujno. Tudi z vidika ljubiteljev športa kot tudi z vidika korektnosti zaključka tekem do napovedi igralcev športnih stav.

Kaj se je danes zgodilo v osmini finala med Ukrajino in Slovenijo? Ukrajinci sploh niso šli v zadnji napad, pred iztekom igralnega časa so igralci, trenerji, strokovni sodelavci vstopili v igrišče kar je neregularno, nekorektno in proti fair-play pravilom.

Res je, da so imeli Slovenci tekmo dobljeno že 5 minut pred iztekom tekme in je bilo pričakovati rezervno peterko, ki so ji Ukrajinci pokazali zobe in jo nadigrali ob koncu. Prav je, da dobijo priložnost igranja in kaljenja tudi tisti igralci, ki ne igrajo veliko. A ne glede na to, bi morali tekmo korektno zaključiti oz. ne predčasno končati.

To se dogaja tudi v nekaterih drugih športih kot je npr. rokomet, hokej ipd.

Z vidika športa bi morale športne zveze in njihove mednarodne organizacije klube, sodnike in organizatorje športnih dogodkov na ta problem, ki pod regularnost postavlja takšne tekme. Ker se bo v nasprotnem primeru morda zgodilo, da v primeru res nedosegljive razlike druga oz. poražena ekipa sploh ne bo hotela odigrati npr. zadnje četrtine, drugega polčasa ipd.
9. september 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: kršenje, košarkarskih, in, drugih, športnih, pravil, igre | Komentarji (2)
Zbiranje podpore podpisov kandidatom za vložitev kandidature za volitve predsednika RS je na vrhuncu. Obeta se res pravi cirkusantski show in tisti, ki so se podali na pot potegovanja za predsednika RS izjavljajo vse mogoče in nemogoče reči ter blefirajo na vse možne konce in kraje, da bi si zagotovili podporo, ki jim bo sploh omogočala volilno tekmo. Moj glas podpore in tudi volilni glas, če mu bo uspelo bo šel zame edinemu resnemu kandidatu g. Jazbecu, ki ima za seboj dolgoletno diplomatsko kilometrino. Zdi se mi res primeren kandidat, ki bo povrnil predsedniški funkciji tisto verodostojnost in ugled, ki jo je v tem mandatu povsem degradiral Borut Pahor. Včeraj, ko so oznanili, da se v predsedniške volitve podaja tudi tista Primčeva gospa, ki je izjavila, da je posiljenim ženskam potrebno pomagati roditi, sem se zamislil. Z angažmajem "katoliških stražarjev" ji bo gotovo uspelo zbrati potrebno število podpisov podpre. In Bog ne daj, da bi bila gospa res izvoljena! Me res zanima, če bi uvedla predsedniško diktaturo, da bi vrnila koroška dečka starima staršema? Bi posegla v neodvisnost pravosodja in ukazala sodnikom kaj morajo storiti? Predsedniško funkcijo so kastrirali resničnih pristojnosti že v povojih nastajanja naše države, da bi odvzeli Milanu Kučanu izvršilno moč in prav to je bila ena od temeljnih napak, zaradi katere je še danes nerazčiščenih mnogo vprašanj in neurejenih mnogo področij. Predsedniška funkcija ima danes po zakonu bolj protokolarne dolžnosti oziroma je bolj brezzobi tiger. Seveda pa je tudi servis za predlaganje imen na določene funkcije in to se je dobro videlo, ko si je desnica pod okriljem Janše in servilnosti Pahorja zagotovila sestavo ustavnega sodišča, ki že dlje časa deluje politično odvisno. Da, edino pokojni bivši predsednik RS dr. Janez Drnovšek se je v vsej naši mlajši zgodovini naše države upal odkloniti podpis zakona sprejet v DZ RS, sicer je nato pod silovitim pritiskom popustil, pred tem in po tem ga več ni bilo junaka.

Na moj rojstni dan, ki so mi ga pokvarili z referendumom Janševi podporniki preko pobude Vilija Kovačiča, bom glasoval ZA drugi tir, ker vem, da, če se projekt zaustavi bo nastala velika škoda za gospodarstvo in transportno logistiko. Ker so ti isti, ki so proti projecirali že večino trase, sedaj pa se grebejo, da bi s političnimi sredstvi prišli do istega posla domnevno ceneje, jim prav nič ne verjamem. Saj vsi vemo kdo je začel projekt TEŠ6 katerega je nato podaljšal in podprl celo Pahor kot predsednik naslednje vlade, zdaj pa se je delal loleka na zaslišanju v parlamentu vs Golobiču, ki ga je povsem razkrinkal. Šele sedaj mi je jasno, zakaj je bil Golobič tako napadan in demoniziran kasneje. Bolj pomembno pri tem projektu se mi zdi, da se primarno opredeli resnična materialna in kazenska odgovornost vpletenih od najvišjega do najnižjega nivoja, če se zadeva izrodi.

Kaj bi z implementacijo arbitražnega sporazuma, ki ga ne spoštuje Hrvaška kljub razsodbi mednarodnega sodišča, bi moral to povedati njegov iniciator. Ta blefira z sklicevanjem na dialog, ampak ta dialog lahko traja še desetletja in potegne za sabo enormne stroške na račun davkoplačevalcev. Bojim se, da bodo na koncu kratko spet potegnili ljudje ob meji, ki bodo padli v začaran krog obeh strani in bodo žrtve različno si interpretiranih pravil, ki jim bodo povzročila kup težav v vsakdanjem življenju. Pravzaprav bodo postali žrtve nedorečenih reči dveh držav.

Športniki znova vedno navdušujejo, naj si gre za klube ali reprezentančne tekme. Če nas bo vsaj enkrat spremljala tudi sreča ob pogumu, ki ga ima naša reprezentanca, mislim, da se po dolgih letih lahko povzpnejo na sam evropski košarkarski vrh.
7. september 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: pozno poletno premišljevanje | Komentarji (4)
Se še spominjate kolikrat so bili selektorji italijanske nogometne reprezentance na negativni tapeti medijev in kritikov, ko pa so se Azzuri prebijali v finala in osvajali lovorike, se jim ni nihče niti opravičil kaj šele kaj drugega. Čez noč so obrnili ploščo.

Naš selektor Srečko Katanec, ki zaradi preteklih izkušenj z mediji ni preveč dobrodušen z njimi, je bil skupaj s fanti po porazu na Slovaškem spet prvovrstna tarča negativnih medijskih odmevov. Anžetu Bašlju jih je včeraj po uspehu z Litvo pošteno napel, kot mu jih najbrž ni še nikdar nihče.

In res po tem, ko so mediji in javnost naše fante že odpisali in so jih ti povsem demantirali, bodo šli fantje lahko sproščeni v dvoboj z Anglijo.

Srečko ve kaj je trdo delo in je z delom bodisi kot nogometaš bodisi kot trener dokazal mnogokrat uspešne rezultate.

Če pogledamo samo rezultate drugih tekmecev je več kot jasno, da danes lahko vsaka ekipa premaga vsako, zatorej bi bilo pošteno, da se da selektorju in fantom mir, da odigrajo kvalifikacije do konca. Nato pa naj pridejo kritike, ocene, pohvale ipd.

Dokler je upanje in, če se bodo fantje borili je vse mogoče.
5. september 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: nogomete, kvalifikacije, za, SP, 2018 | Komentarji (0)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1



Št. registriranih uporabnikov: 163215
Forum avtorjev: 15829 Forum teme: 34242 // Odgovorov: 1862863
Blog avtorjev: 3552 // Blogov: 84263 // Komentarjev: 1207325
Avtorji fotografij: 25309 // Slik: 215426 // Videov: 19258 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "