Ko sem danes pogledal na hitro novice me je v bistvu pritegnil čivk prvaka opozicijske stranke SDS, ki je volivce pozval proti predsedniškemu kandidatu Borutu Pahorju. V bistvu bi naivni opazovalec in potencialni volivec pomislil, da se je opozicijski lider s strani v preteklem mandatu servilnega Boruta, odrekel njegovih uslug in ga več ne potrebuje. Dosegel je z njegovo pomočjo sestavo Ustavnega sodišča RS, ki je začelo delovati politično in si tako najbrž zagotovil dokončno garancijo, da v resnici ne bo nikoli odgovarjal za korupcijska kazniva dejanja: neznanega dne na neznanem mestu neznanega kaznivega dejanja. Poskrbel je zelo spretno, da je zabrisal vse sledi dokazov kaznivih dejanj, vsi, ki bi se morda nekoč skesali so v glavnem že pokojni, če se pa najde kakšen primerek tipa Hvalica, Čuš, so jih hitro diskreditirali in utišali, za to je res pravi mojster. Vse drugo kar je nakazovalo na njegovo vpletenost pa je s pomočjo napadov na pravosodje in mnenj strokovnjakov, ki so njegovi somišljeniki in pripadniki njegove politične agende, ki so prišli tudi s pomočjo predlogov predsednika RS na položaje, spremenil na raven obrekovanja in čenč, ki so podlaga za odškodninske tožbe. In vsi ti, ki jim je domnevno toliko za našo domovino, bodo zahtevali odškodnine, ki jih bodo plačali na svojih ramenih davkoplačevalci, ki so mimogrede tudi njihovi volivci. Toliko o tem, koliko jim je do domovine oz. jim gre le za denar in politično moč, četudi ga bodo plačali njihovi pristaši.

A v resnici gre za dobro premišljeni spin, da se mobilizira vse volivce, ki so proti Janši, da izbirajo Boruta Pahorja, za katerega se zdi, da je že izvoljen, čeprav so volitve šele v nedeljo. Kolikor izgleda predsedniška funkcija brez velike izvršne moči, ki je bila posledica strahu Demosa pred prevelikimi pooblastili nekdanjega predsednika Milana Kučana, vendar le omogoča imenovanja ljudi na določene položaje, tudi v tako za Janšo osovraženem sodstvu. Sprevrženost tega je, da Janša ni pozval naj volivci volijo predsedniško kandidatko, ki jo kandidirala SDS. Ta je več kot očitno kolateralna škoda ali žrtvovana figura v politični šahovski partiji, kako na mesto predsednika RS ustoličiti dosedanjega predsednika države. Sam sem že mnogo prej povedal koga bom volil, ker me je dosedanji predsednik republike, ki sem ga zaradi degradacije predsedniške funkcije v sedanjem mandatu pozival k odstopu, zelo razočaral. Ko vidim, kako Pahorja podpira desna salonska stanovska levica SD na čelu z Dušanom Kumrom, potem se jasno vidi, da je že skoraj gotovo, da bo Pahor zmagovalec. Razen, če se res ne zgodi kakšno večje presenečenje. Gotovo bo potrebno počakati tudi, kaj bodo pozivali iz prižnic pripadniki RKC v Sloveniji, ki so nazadnje podprli Boruta Pahorja proti Danilu Turku, pred tem Danila Turka proti Lojzetu Peterletu? Račun, ki so ga pod mizo izstavili državi je bil zelo visok.

Alora naj zaključim, ne bom glasoval za Pahorja, čeprav bo marsikdo glasoval ravno zanj zaradi Janševega poziva. Če pride do drugega kroga v primeru presenečenja, ki sliši na ime Marja Šarec, ki mu namenjam tudi svoj glas, potem se bo šele videlo za kako premišljen Janšev spin je šlo. Ko ne bo v igri več kandidatov NSi, SDS, SLS ipd., takrat bo sprejemljiv samo še Borut Pahor. Še ena politična elementarna nesreča za Slovenijo. In vsi tisti poklici in dela, ki se jih je lotil v času prve politične kampanje, bodo še naprej živeli pod sramotnimi plačilnim pogoji, ki ne dosegajo niti minimalne plače. In potem bo govoril o človeškem dostojanstvu, ki ga je že zdavnaj pokopala prav njegova kapitalistično orientirana desna salonska levica tipa SD, ki je več kot očitno pozabila na svoje korenine.
16. oktober 2017 | RTV Kategorija: Politika | Zaznamki: poteza, voditelja, opozicijske, stranke | Komentarji (2)
Moram reči, da se me volilna kampanja za predsednika RS zadnji čas ni kaj posebno dotaknila, morda sem videl le nekaj novic, kaj vse počnejo kandidati po Sloveniji. Tudi časa nisem imel veliko. Prebral sem odličen blog Emila Milana Pintarja, ki je dobro analiziral vso bedo zakonodaje, ki omogoča res vsakemu bebcu, da kandidira, ne glede na njegovo sposobnost oz. nesposobnost. Nekaterim takim je celo uspelo, da so uradni kandidati, ki jih bodo lahko volivci volili.

Vsi kandidati na veliko blefirajo in obljubljajo nemogoče reči, ki ne sodijo v delokrog funkcije predsednika države. Predsednik Pahor pridno izkorišča svoje plačane sodelavce, da mu izvajajo privilegirano propagando. Zakaj je že dolgo nazaj postal kralj Instagrama, kjer mu preko telefona sledi oz. ga spremlja 100.000 ljudi, je presneto dobro vedel!

Pravzaprav sem zasledil predvsem to, da pogoji volilne kampanje v medijih kot vsa leta, niso enakopravni za vse kandidate kar govori, da imamo diskriminatorno zakonodajo, ki omogoča pristransko favoriziranje po internih pravilih in interesih medija. Kot jim paše. Tako bodo v glavnih soočenjih imeli možnost nastopa samo favoriti po volilnih anketah, luzerje in bebce pa te mediji obremenjujejo s povsem nepomembnimi opravili.

Že dva zmagovalca nazaj sta začela kampanjo v Domu starejših občanov. Pahor mi je pred leti kot predsednik postregel celo z božičnim kosilom, kar me je tedaj nadvse presenetilo. Tedaj si je prislužil simpatijo. Toda, če bi se spet domislil česa podobnega bi ga gladko zavrnil, saj sem po njegovem katastrofalnemu "spravaškemu" mandatu, dojel, da je s svojo prisotnostjo v času kampanje v bistvu goljufal in žalil volivce. Če bi delal za njihovo plačilo, bi še akceptiral njegovo početje. Tako pa je res kasneje le izpolnil volilno obljubo, da bo v primeru zmage postregel stanovalcem kosilo. In, če se je delal med kampanjo takega jacka, lahko iz prve roke povem, da ni obrisal nobene riti, temveč se je lotil le všečnih mu opravil.

Referendum za drugi tir je zaradi Vilija Kovačiča pokuril več kot 3 mio davkoplačevalskega denarja, ki bi ga nujno rabili gasilci in bi jim zadostoval za 30 let. Ampak za njih ni. In obetajo se še nove referendumske pobude, kot bi denar padal iz nebes. Zakonodaja bi morala določiti odgovornost za pobudnika in podpisnike, da plačajo stroške referenduma v primeru neuspeha. Potem res ne bi za vsako bedarijo in politikantske interese kar vse povprek zbirali podpise in vlagali pobud.

Naslednjo nedeljo se podam na volišče in oddam glas za Marjana Šarca, kaj se bo pa zgodilo nato bodo volilvci itak vedeli že kmalu po 19. uri, sam bom raje počakal na naslednji dan. Bednih volilnih soočenj ne bom spremljal in bom raje užival v "indijanskem" ali če hočete eni pravijo "babjem poletju", ki se je vrnilo v te kraje. Jebeš volitve, naj živi ljubezen.
14. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: sobotno premišljevanje | Komentarji (6)
Popoldne se mi je počasi vleklo pred odhodom na nogometno tekmo med Slovenijo in Škotsko. Tina me je nahranila, Boštjan pa mi je prišel namestiti navijaško opremo, ki so mi jo oprali v pralnici, potem, ko sem jo po dolgih letih snel s stene. Na gostovanje Škotov v Celju in Mariboru nisem mogel. Tokrat pa nisem hotel zamuditi priložnosti, ker so prišli gostovati v Ljubljano. Če bi bilo vreme zame bolj prijazno in bolj toplo, bi se že v soboto podal v Ljubljano, ki so jo preplavili moji škotski prijatelji.

Po tragediji naših fantov v izdihljajih tekme v Londonu sem privoščil napredovanje Škotom in ne Slovakom. A srečno tudi po zaslugi Slovenije so jo tokrat odnesli Slovaki, ki so upali na uspeh ali remi Slovenije proti Škotski, sami pa so rutinirano odpravili Malto.

Na slovenski strani so bile tribune še dokaj prazne, medtem, ko so jih škotski navijači do začetka dodobra popolnili. Prijateljski stiki rok, objemi, pogovori, skupno fotografiranje. Ko je iz dobrih pet tisoč glave množice škotskih grl zadonela:

"O Flower of Scotland,
When will we see your like again
That fought and died for
Your wee bit hill and glen.
And stood against him,
Proud Edward's army,
And sent him homeward
To think again.

The hills are bare now,
And autumn leaves lie thick and still
O'er land that is lost now,
Which those so dearly held
That stood against him,
Proud Edward's army
And sent him homeward
To think again.

Those days are past now
And in the past they must remain
But we can still rise now
And be the nation again!
That stood against him
Proud Edward's army
And sent him homeward
To think again.

O Flower of Scotland,
When will we see your like again
That fought and died for
Your wee bit hill and glen.
And stood against him,
Proud Edward's army,
And sent him homeward
To think again.",

so tudi slovenski navijači občudovali in ploskali ubranemu in glasnemu petju škotskih navijačev.



Nato je sledila še Zdravljica, ki so jo prepevali slovenski navijači, škotski pa so ploskali.
Tekma je bila enakovredna pri čemer so Škoti kmalu rajali, ko je Leigh Griffiths fantastično povedel goste v vodstvo. V drugem polčasu je Roman Bezjak zavil gostujoče navijače v črnino, saj tudi zadetek za izenačenje fenomenalnega mojstra Snoodgrasa ni pomagal. Kljub igralcu več so v izdihljajih Škoti pritisnili saj so potrebovali gol za napredovanje, ker je Slovaška zmagovala proti Malti, mi pa smo bili out. V osemdeseti minuti, ko je bil izključen Cesar sem po tihem upal na preobrat. A ni šlo in šlo, škotski navijači pa so kljub izgubljeni situaciji bodrili svojo ekipo in se poslovili s pesmijo.

Žal mi je bilo mojih škotskih prijateljev, ki so upali na uspeh, toda treba je priznati, da so naši igrali pošteno in se borili do konca. Ko navijaš za obe ekipi, ki obe izpadeta, je to najtežje, saj privoščiš vsaj eni uspeh. Tako so se Slovaki prebili v dodatne kvalifikacije predvsem zaradi poštene igre Slovencev. Škoti kot najboljši navijači pa so se še dodatno izkazali in iz svojega navijaškega humanitarnega sklada donirali 5.000 € za program botrstva ZPM. Vsa jim čast in globok poklon. Prekrasen večer, ki se ga bom spominjal dokler bom živ.

P.S. PRIPISANO 10.10.2017 Šele sedaj sem videl, da se je usoda tokrat poigrala tudi s Slovaki, ki kot najslabša rangirana druga ekipa po skupinah ne gredo v dodatne kvalifikacije, torej tudi v primeru njihovega kiksa in naše zmage tudi Slovencem ob včerajšnjih izidih ne bi zadoščala zmaga. Temveč bi bili uspešni le Škoti v primeru zmage proti Sloveniji. Za Slovake grenka zmage, za Škote še bolj grenki neuspeh.

























9. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: kvalifikacijska, nogometna, tekma, Slovenija, vs, Škotska, STOŽICE | Komentarji (3)
Včerajšnje tekme sem se resnično veselil, ker sem slutil, da lahko našim fantom uspe vsaj isti rezultat proti Angliji kot v Stožicah. Mediji so vendarle pustili selektorja in fante na miru, na POP TV niti besedice o tekmi. Imel sem dober občutek.

Včeraj si naši fantje niso zaslužili poraza, ker so bili izvrstni. V bistvu nam je zmanjkalo malo sreče, ki pa je obdarila Škote. Fantje so garali vseh devetdeset minut. Ne vem od kje se je zgodil spet kar 6 minutni podaljšek. Ker je navijač uletel na teren in so prekinili tekmo. Angleži niso pokazali ničesar spektakularnega in so bili povsem neprepričljivi. Ko je v drugem polčasu vtekal Matavž in je prišlel odbitek do naših igralcev, mi je zastal dih. Pričakoval sem podajo v sredino, kjer je bil prost nekdo od naših, tako pa je izvrstni angleški vratar Hart žogo neposreden strel preusmeril ravno toliko, da se je odbila v kot.

Z drugim očesom sem bil na Hampden parku, kjer sem stiskal pesti za Škote. Slovaki so zgodaj zaradi simuliranja Maka ostali z igralcem manj. Dvakrat okvir vrat, samo kakšna prečka Leigha Griffithsa iz prostega strela noro. In vendarle so Škoti zadeli s pomočjo avtogola Škrtla v izdihljajih tekme, kar je našim in njim na stežaj odprlo vrata za drugo ali celo prvo mesto. Če bi še Slovenci zadeli bi bilo mega.

Ampak samo ena majhna in edina neprepričljiva podaja sicer fantastičnega Jana Oblaka in po protinapadu iz napake oz. izgubljene žoge ter rahel dotik Kane-a na predložek v 94 minuti podaljška je pokopal razen teorije, sanje o borbi za napredovanje. Ne vem kaj je sicer premišljeval v tistem hipu Jan, po videnem je najbrž želel zalučati žogo za hiter protinapad. Žal je samo ena napaka v obrambi odločilna mnogokrat in včeraj je bila. Strmel sem v zaslon zaprepaden in žalosten, ker so se fantje pošteno namučili, odprto igrali. Se borili. Včeraj so pokazali pravi moštveni duh, borbenost in samo res malo sreče, ki običajno spremlja hrabre, bi potrebovali. Žal nas je tokrat pustila na cedilu.

Fantom in selektorju Katancu ne gre zameriti, pošteno so oddelali kvalifikacije. Šele sedaj se vidi kako majhna je razlika med ekipami v naši skupini in zatorej je bilo niz tekem in minimalnih zmag vsake ekipe proti drugi. Kot v prejšnjih kvalifikacijah za Euro se tokrat Anglija ni sprehodila do prvega mesta, čeprav je po prvih treh tekmah vse kazalo to.

V nedeljo bom stiskal pesti za oboje, ker našim ne more več uspeti oz. je težko verjeti, da bi Malta premagala Slovaško, želim, da uspe vsaj Škotom, ki bi se po letu 1998 prvič uvrstili na večji mednarodni turnir, če bi jim uspelo še v dodatnih kvalifikacijah. Torej bi drugo leto prvič po sušnih 20-ih letih nastopili na SP. Za Slovake bo zmaga v zadnjem kolu v primeru zmage Škotske v Stožicah bolj pirova. Morda dobijo tokrat milo za drago za tiste kvalifikacije, ko so nas prehiteli prav v zadnjem kolu proti Poljski. Ali pa se morda zgodi še res kakšen čudež. Tega ne moremo nikoli čisto zares vedeti.

Želim, da oboji v nedeljo v Stožicah odigrajo fair tekmo, naj zmaga kdor bo boljši. Se že veselim prihoda najboljših navijačev na svetu. To so seveda Škoti in njihovo veselje ter prijateljstvo med navijači, ki ga izražajo skozi pesem in glasno spodbujanje. Na tribunah sem prepričan, da bo v nedeljo praznik slovensko škotskega prijateljstva.

Našemu selektorju in fantom pa želim vse najboljše, v nogometu vselej pridejo poleg zmag tudi porazi, ki jih je treba znati športno prenesti. Hvala Srečko in srečno v nedeljo.
6. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: evropske, nogometne, kvalifikacije, za, SP, 2018 | Komentarji (0)
Ker sem alergičen na policijsko nasilje sem ob gledanju posnetkov iz Katalonije bil zelo ogorčen. Kar pošteno sem nekaj krat naglas zaklel. Razumem poseben položaj, ki je za Katalonce daleč težji v želji po samostojni državi, kot je bil nekoč za nas Slovence. Španska ustava namreč ne daje Kataloncem pravice do samoodločbe kot jo je Slovencem dajala Ustava SFRJ iz leta 1974. Tiste razvpite in osovražene "demokratično socialistične" za naše desničarje "totalitarne" Titove Jugoslavije, ki bi ji morali kljub njihovem drugačnemu nazoru, vseeno biti hvaležni, da smo Slovenci v tretjem poskusu uresničili tisočletne sanje naših prednikov.

A vendar prizori brutalnega nasilja nad nemočnimi civilisti do zob oboroženih uniformiranih policistov in pripadnikov nekdanje Francove paravojaške fašistične enote, niso primeren odziv španske države. So izraz kršenja in teptanja temeljnih človekovih pravic Kataloncev ter univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. Pravzaprav so storili huda kazniva dejanja brutalnega nasilja za katera bi morali posamezni policisti in para vojaki kazensko ter materialno odgovarjati žrtvam nasilja.

Katalonce čaka še težka in mučna dolgotrajna in najbrž dolgoletna bitka za uresničitev samostojne in neodvisne države Katalonije, ki je pogojena s spremembo zvezne ustave in sprejetjem zveznih ustavnih amandmajev, ki bi to dopustili in postavili osnovo za temeljno ustavno listino za izvedbo plebiscita in razglasitev samostojnosti. Ovira na tej poti je seveda tudi državna ureditev, ki je Kraljevina oz. monarhija.

Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč političnim pretresom v 19. in 20. stoletju:
Ustava iz Bayone (1808) – v resnici ni ustava. Po vstaji v Aranjuezu, je Napoleon v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ustave, ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat Jožef I.
Ustava iz 1812 (špansko La Pepa (Joža), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in absolutisti. Veljala je samo šest let, zato ker jo Ferdinand VII. ni spoštoval (1812-1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820-1823; 1836-1837)
Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati Izabele II. je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812.
Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila.
Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela
Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti generala Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. Alfonz XII. iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji.
Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike
Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes.

Čeprav trdijo danes nekateri politiki, da je slovenska osamosvojitev padla iz nebes, morda, ker nas je med prvimi priznal Vatikan, pa se je še pred 10 dnevno vojno in tudi po njej bila v Beogradu huda pravna in politična bitka, ki jo ti politiki nočejo videti. Ko je Demos hotel plebiscit oz. konkretno Pučnik po principu 50% + 1 glas, je tedanje Predsedstvo SRS v katerem sta sedela tudi Oman in Plut zahtevalo več kot 80% volilno udeležbo, češ menda se ne boji Pučnik lastnega naroda. K sreči smo imeli na čelu Predsedstva SFRJ Slovenca, ki je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil veliko pripomogel, da se je vse skupaj srečno končalo in, da ni prišlo do tako brutalne uporabe sile kot je kasneje eskalirala s strahotnimi posledicami na Hrvaškem, v Bosni, kasneje na Kosovu.

Res, da so Katalonci glasovali v 90 % za in, da bode v oči volilna udeležba manjša od 50% ter hkrati onemogočenih 1,1 volivcev, med njimi zaseženih 700.000 volilnih listkov, tudi v tem primeru Katalonci ne bi dosegli slovenskih 88 % za oziroma absolutne večine.

Vesel sem, da je Katalonska opozicija, ki je sicer proti odcepitvi Katalonije obsodila nasilje policije in paravojaških enot. Še vsako brutalno nasilje državnih organov proti politiki mirnega odpora po katerem je slovel legendarni Mahatma Gandi, je zlomilo velike imperije in vojaške sile.

In, če Kataloncem nekoč uspe upam, da bodo Špancem živečim v Kataloniji res demokratično jamčili enake državljanske pravice in svoboščine ter dolžnosti. Da ne bodo delovali kot v Ukrajini in nenazadnje ponovili napak, ki jih pretirani nacionalizem kaj hitro neodgovorno in na videz naivno a v bistvu preračunljivo dopusti. Po tihem sem se bal, da bodo Španske oblasti uporabili insceniran teroristični napad, ki bi dal podlago za še večjo državno represijo, kot so jo na svoji koži občutili Baski, ki pa so se nekoč uprli z orožjem. Saj vsi vedo, ko je ogrožena ustavna ureditev, je policijskim vojaškim in tajnim obveščevalnim službam dovoljeno tudi preko dopuščenih mej zakonov.
3. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: ogorčen protest | Komentarji (3)
Zjutraj je prenehalo deževati. Tina me je lepo obrila in stuširala ter odišavila. Ker se je bližala ura pol deseti so mi že kar nadeli jakno. Ko je prišla Val, sem na njeno prošnjo kje bi lahko dobila kartice in znamke skočil na pošto. Zato sem malo zamudil, saj je kombi z voznikom že čakal. Odpravili smo se okrog 10. ure. Tokrat nisem pozabil naslonjala za glavo, ki mi je presneto prav prišel po kamniti potki proti izviru reke Krke oz. pred Krško jamo.

V Krki smo zavili proti vasi Podbukovje, kjer domujeta Silva in Dušan. V idiličnem vaškem kraju sta si pred enajstimi leti kupila in dokončala prelepo hišo, čisto zraven vasi, ki postaja prepoznavna po TV nadaljevanki "Reka ljubezni". V pritličju smo se namestili v Dušanov kabinet, ker po stopnicah ni bilo mogoče z vozičkom. Silva je šla razkazati Val hišo, nad katero je bila navdušena. Ocenila, da je taka hiša v Angliji vredna 500.000 EUR, ko je slišala, da je naprodaj. Ker sta že v letih in imata več opravka z zdravstvenimi storitvami, se nameravata preseliti v Ljubljano. Imela sta ponudbo za 150.000 EUR in nista sprejela, ker sta ocenila, da je prenizko postavljena cena. Val je ocenila, da bi morala prodati vsaj za polovico cene na otoku torej min. 250.000 EUR ter, da naj počakata na primernega kupca in ne preprodajalca, ki si želi komforta v idiličnem vaškem okolju in ni tako oddaljen od vse bolj prepoznavne vasi, blizu reke Krke in ne tako daleč od Ljubljane. Vse naokoli so mlade družine z majhnimi otroki. Zanimivo je, da v vasi živi tudi Anglež, ki je z mamo prišel iz Južne Afrike, žal je nedavno umrla. Val je bila prijetno presenečena nad škotskim govedom, ki se je paslo na enem posestvu.

Silva in Dušan sta nas lepo pogostila, pridružil se je tudi Avguštin, ki je vmes kot ljubitelj gozda in gobarjenja skočil v bližnji gozd, ni bilo kaj prida nabirke a našel je dva sveže dišeča jurčka.

Ker smo se dobro okrepčali smo odšli nato kar na izvir reke Krke. Za trenutek je posijalo sonce, potka je bila za invalidski voziček kar zahtevna. Dobro me je zrukalo, malo sem jo pičil po travi a bilo je blatno in mokro. Ko smo prišli nazaj smo pozvonili na turistični kmetiji in si izposodili vodovodno cev s katero so mi nato oprali gume. Gospa je bila prijazna in nam namenila nekaj prospektov za gostjo, žal vse v slovenskem jeziku. Jezila se je nad dejstvom, da Slovenci ne znamo dobro promovirati kmečkega turizma tu v kraju, ki je postal medijsko prepoznaven in ima bogato kulturno, etnografsko in naravno dediščino. Ženice so odšle v Salzburg na ekskurzijo in bile navdušene nad tem, kako to dobro znajo Avstrijci.

Nazaj grede smo se ustavili še v kavarni Pri Joži na Fužini, kjer pa smo le našli en angleški prospekt v vitrini turističnega društva "Welcome to Zagradec". Mimogrede nam je Avguštin pokazal svojo domačijo.

Popoldne sva se še pogovarjala z Radom. Kasneje sem jo presenetil z darilom, ki pa ga žal ni mogla odnesti s seboj na letalo, ker je imela prijavljeno le ročno prtljago. Odšla sva na pošto in poslala paket ter se peš odpravila proti Mostam. Tam sva se v zelo prijetnem lokalu v intimnem ambientu pogovarjala dolgo časa. Povedala mi je mnoge reči, katere mi kljub dolgoletnemu prijateljstvu niso bile znane. Elena je sporočila, da ni mogla priti, ker je preminul en njihov uporabnik. Dogovorili sta se za naslednjič, meni pa je tudi ustrezalo kajti v tisto sosesko me prav nič ne mika. Preden je padel mrak sva se poslovila, sledil je objem in vroč poljub. Kljub temu da, ko postane hladneje imam težave z vožnjo zunaj sem kar žarel. Ko me je srečal dolgoletni prijatelj, ki si je spremenil ime in je sedaj Adrian Patrick ter se ukvarja z bioenergijo, mi je rekel, da mi avra kar žari.

Alora za konec naj ponovim, da, če iščete idilično urejeno vaško okolje za umirjeno družinsko življenje, čisto blizu vasi Krka, skozi katero teče reka ljubezni oz. Krka, potem boste več kot zadovoljni ter tudi našli svoj raj na zemlji.



































































1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163583
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34260 // Odgovorov: 1863646
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84540 // Komentarjev: 1210256
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216251 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "