Ko sem danes prebral članek o novodobnem suženjstvu preko 7.500 romunskih žensk na kmetijah sadja in zelenjave na Siciliji v pokrajini Ragusa, kjer je polovica od njih za povrh še spolno izkoriščanih, so mi pred oči prišle premnogokrat izrečene besede raznih naših politikov in predstavnikov gospodarstva, ko utemeljujejo odstranjevanje in poenostavljanje zakonske regulative na področju dela, za večjo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva.

In spodnja zgodba na linku se dogaja že vrsto let:
/svet/novodobno-suzenjstvo-romunskih-del
avk-na-siciliji/418558, institucije pa ugotavljajo in ugotavljajo, ukrepa le redko katera, pri vsem skupaj je prišlo do samo ene obsodbe.

In tudi pri nas so se in se še dogajajo zgodbe z opeharjeni delavci iz bivših držav nekdanje skupne domovine ter tudi iz vzhodnih držav. Le redko katera zadeva je doživela epilog na sodišču, delavci ali bolje novodobni sužnji, ki so delali in živeli v nehumanih razmerah, so bili mnogi celo sramotno izgnani.

Vse bolj se mi dozdeva, da je bil padec vzhodnega bloka in oblikovanje razširjene EU in domnevno opevane svobode ter TČP ljudi bolj krinka za domnevno konkurenčnost držav razvitih gospodarstev ali bolje rečeno novodobne oblike ekonomskega fašizma in izkoriščanja delovne sile širom EU vse pod geslom svobodnega trga pretoka blaga in storitev.

Ponavadi ob takšnih zgodbah predstavniki delodajalcev v GZS, OZS, politiki, z izjemo sindikalistov, praviloma molčijo. Predsednik RS je celo gradil predsedniško kampanjo v firmi, ki je grobo izkoriščala in teptala delavske in TČP bolgarskih delavcev v suženjskem razmerju, v podjetju, ki je bilo pred tem odkritjem predstavljeno kot zgled konkurenčnosti.

Ampak po navadi je že tako, da tisti, ki so najbolj glasni proti beguncem in imigrantom, se zelo pogosto ujamejo s prsti v marmeladi pri bogatenju na račun suženjskega izkoriščanja prav teh.
30. marec 2017 | RTV Kategorija: Politika | Zaznamki: konkurenčnost, gospodarstva, kot, izgovor, za, novodobni, ekonomski, fašizem | Komentarji (16)
Rafael, pozdravljeni!

Vašega komentarja ne bom spustila v objavo, ker z njim hočete zapeljati razpravljanje o mojem predlogu in opisu okoliščin za moralno rehabilitacijo krivo ovadenega in umorjenega partizanskega kurirja Julija Ceja, mojega sovaščana na stranpota in politizirati. Jože Možina pri tem prispevku ni sodeloval, niti njegovi pričevalci. V prispevku se omenjajo drugi viri in mnenja. Pri raziskovanju je sodeloval tudi upokojeni generalmajor in publicist Marijan F. Kranjc, ekspert na področju domačin in tujih obveščevalnih služb. Očitno želite pod mojim prispevkom polarizirati razpravo, da bi se razpravljalo o drugih stvareh. Z odpravo enoumja pa začnite pri sebi. Očitno ne poznate primorske zgodovine, n. pri. Svečenikov Sv. Pavla. Primorski duhovniki so bili z narodom. Preberite si Bevkovo zgodbo Kaploan Martin Čedermac pa številne zgodovinske knjige, ki pričajo o tem. Na Primorskem je bilo tako-le:

Trije kraški duhovniki so konec leta 1919 dali pobudo, da se obnovi delovanje njihovega stanovskega društva. Virgil Šček, Ignacij Valentinčič in Anton Požar so bili pomembni člani takrat še svetovnonazorsko enotnega društva Edinost s sedežem v Trstu, ki je združevalo tako Slovence in Hrvate kot liberalce in krščanske socialce. 8. januarja 1920 je bilo nato v Sežani ustanovljen Zbor svečenikov s. Pavla (ZSSP). ”Goriški duhovniki so združeni v društvu sv. Pavla, ljudstvo od njih čaka pomoči. Delali bodo tajno proti Lahom,” je takrat zapisal v svoj osebni dnevnik ljubljanski škof Anton B. Jeglič. V uvodniku prve številke svojega mesečnika Zbornik pa Ivan Rejec v bolj diplomatskem jeziku napoveduje, da se bodo ”zavzemali za narodne pravice slovanske manjšine v Italiji”.

Takoj po koncu prve svetovne vojne, ko je bilo »Avstrijsko Primorje« okupirano, so italijanske oblasti začele z raznorodovanjem “tujerodcev”. Fašizem se je v teh krajih pojavil pravzaprav že 1918 in ne šele 1922, ko je prišel na oblast. Prva tarča nacionalistov je bila Cerkev. Leta 1918 je bilo v zasedeni ”Julijski krajini” več kot 500 duhovnikov. Italijanske oblasti so zavrnile prošnje za državljanstvo vsem duhovnikom, ki niso bili rojeni na tem območju, in tako izgnale dobrih 70 duhovnikov.

Takoj po ustanovitvi ZSSP so duhovniki pripravili spomenico in jo poslali papežu. Memorandum jugoslovanskih duhovnikov na ozemljih, okupiranih s strani Italije, sta zasnovala že pred ustanovitvijo društva msgr. Ivan Rejec, dekan v Tolminu, in Josip Abram Trentar, župnik pri Sv. Luciji (po vojni preimenovana v Most na Soči). Glavna zahteva je bila ustanovitev enotne nadškofije s sedežem v Gorici, ki bi obsegala vse etnično slovansko ozemlje. Zahteva je bila ostra, saj je nekaj slovenskih duhovnikov ni podprlo. Tržaški svetniški kandidat Jakob Ukmar in goriški nadškof Frančišek Sedej nista bila za spomenico zaradi iskanja sožitja z italijanskim življem. Zahteva ni bila uspešna. Vatikan naj bi se z njeno vsebino sicer strinjal, so namignili papeški diplomatski krogi, vendar je bila italijanska vlada proti.

Primorski duhovniki so bili nadomestni učitelji

Organizacijsko je ZSSP deloval v odsekih. Vzroka za odseke sta visoko število duhovnikov (leta 1918 je bilo duhovnikov v Julijski krajini več kot 500) in velike razdalje med župnijami, ki so jih lahko premagovali le peš ali na vozu.

Odsek za šolstvo je skrbel za verski pouk in vzgojo otrok v slovenščini, ki je vse bolj izginjala iz javnega življenja. Do leta 1928 so oblasti premestile ali odpustile 600 od 820 slovanskih učiteljev. Vsa slovenska laična inteligenca se je skrčila na 50 odvetnikov in 15 zdravnikov, sporoča tajni anonimni obveščevalec vladi SHS, vendar dodaja, da ostaja ”še 272 slovenskih duhovnikov, katerih izobrazba je enaka akademski”. ZSSP je takrat sprejel sklep, da ”ne bodo nikoli slovenskih otrok potujčevali s krščanskim naukom v tujem jeziku”. Leta 1928 so v šolah prepovedali tudi verouk v slovenščini, zato ga je goriški nadškof Sedej prestavil v cerkve. Malo pred svojim prisilnim odstopom je izdal navodila, da se je pri cerkvenih obredih ohranila slovenščina, farne šole pa so otrokom dajale ne le versko, ampak tudi jezikovno in domoljubno vzgojo. Župnijske šole so delovale do ustanovitve partizanskih šol 1943.

“Edini intelektualni potencial v teh krajih je duhovščina, ki bi bila primerna za širjenje italijanizacije, saj je večina prebivalstva v teh krajih globoko verna. Žal pa so v teh krajih duhovniki praviloma nasprotni Italiji in vsemu italijanskemu. Velik je seveda njihov vpliv na prebivalstvo,” je poveljnik puljske fašistične milice zapisal v poročilu notranjemu ministrstvu leta 1931.

Boj čedermacev - Zgodba kaplana Martina Čedermaca se ni dogajala samo junaku Bevkovega romana, ampak vsem primorskim duhovnikom. Duhovniki so bili vse bolj v primežu med svojimi načeli in cerkvenim vodstvom, ki je velikokrat bilo povsem fašistično naravnano. Čeprav ne moremo kar povprek trditi, da sta Vatikan ali papež podpirala nacionalizem (fašizem), pa je gotovo, da slovenski duhovniki v večnem mestu niso imeli podpore. Kako naj sicer ocenjujemo cerkveno politiko, ki je odstranila najprej vse slovenske škofe, nato pa tudi vse, ki so bili do slovanskega življa strpni in pravični? Skupina slovenskih tržaških duhovnikov je ob prepovedi slovenščine izjavila, da v cerkvi ne bo nehala uporabljati slovenščine, ”niti če jim papež ukaže, ker je to v nasprotju z njihovo vestjo”. Ko so slovenščino prepovedali med obredi izven cerkva, so duhovniki začeli organizirati neme procesije.

Po prepovedi vseh slovenskih organizacij se je ZSSP umaknil v ilegalo. Duhovniki so skupaj z laiki in člani nekdanje Edinosti 1931 ustanovili Tajno krščanskosocialno organizacijo (TKSO), ki je s prostovoljnimi prispevki in s finančno pomočjo Jugoslavije vzdrževala vohunsko službo, šolstvo, knjigarne, tajno časopisje itd. Cilj TKSO je bil Zedinjena Slovenija.

Fašistična policija tajne organizacije ni nikoli odkrila.

Občutek za čas - 'Primorski duhovniki so v tem obdobju imeli izreden čut za čas in enoten nastop', kar jim zavidajo tudi drugi duhovniki, pravi zgodovinar Franc Kralj. Najboljši poznavalec cerkvene zgodovine v koprski škofiji razlaga, da duhovniki ”seveda pa niso bili jurišniki”, in opozarja, da se s TKSO zgodovinarji ne ukvarjajo veliko. Kralj opozarja, da nekateri vstajo kot edino obliko upora prikazujejo preveč mitološko.

Krona delovanja primorskih duhovnikov iz TKSO je zavzemanje za združitev z matico. ”V času, ko se odloča usoda Primorske, se slovenski duhovniki odločno izrekamo za Jugoslavijo, kajti režim se bo spremenil, državne meje pa bodo ostale,” je takoj po vojni rekel Anton Požar, mlajši soimenjak ustanovitelja Zbora. Meje ostajajo, besede pozabljamo.

Moj oče Črni brat se je kot dijak uprl raznarodovanju, bil je sopotnik primorskih Čedermacev in Tigrovcev.

Lepo pozdravljam,
Tatjana Malec
29. marec 2017 | Zaznamki: pismo, ga., Tatjane, Malec | Komentarji (12)
Nocoj se obeta na Hampden parku prava nogometna tekma,
Slovenija si prvič doslej veličastno nogometno zmago obeta,
ko Tartan Army zapoje The Flower of Sctotland svojo himno,
tudi najbolj pogumni nogometni tekmeci so običajno kar tiho,
Slovenskim fantom nocoj verjetno res tako ne bo prav lahko,
saj Škotski igralci neusmiljeno na nasprotnikov gol jurišajo.

Časi najboljših Škotskih nogometnih generacij so že mimo,
to bi lahko bila izjemna priložnost za slovensko zmago fino,
lahko se celo zgodi, da Angleži proti obrambni Litvi kiksnejo,
naši nogometaši na prvo mesto skupine nepredvidljivo skočijo,
potem res vnela bi z Angleži za prvo mesto se prav huda bitka,
tretji odhod na SP v Rusijo rodila bi se 3. nogometna pravljica.

Naj našega novega uspeha ne pokvarijo zdrahe in zamere stare,
ki še danes tam iz leta 2002 ne zacelijo takratne navijaške rane,
tudi spomini na SP in Južno Afriko 2010 še zelo dobro živijo,
takrat smo za nadaljnji preboj naprej imeli izjemno hudo smolo,
uvrstili bi se lahko prvič v nogometni zgodovini zelo visoko,
ker nam je celoten razpored svetovnega prvenstva šel na roko.
26. marec 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: nogometne, kvalifikacije, za, SP, v, Rusiji | Komentarji (6)
Po poročanju medijev naj bi na slovenskem političnem parketu vzniknile nove politične stranke. Drugo leto so namreč redne parlamentarne volitve, če ne bo kakšnega političnega potresa in bo Cerarjeva čedalje šibkejša (v zadnjem letu mandata se začnejo običajno tudi koalicijski pogodbi zavezane politične stranke obnašati precej po svoje mimo konsenza) koalicija zdržala do konca mandata.

Iz kupčkanja in vezane politične trgovine glede fiskalnega sveta in imenovanja ustavnih sodnikov, so se pokazali obrisi bodoče politike SMC + SDS, ki bi najbrž pometla s politično konkurenco in ji namenila obrobni pomen. Vedno prilagodljivi Karl Erjavec, ki ima zagotovljene glasove dela upokojencev, se bo že znal priklopiti pravi čas in bo spet tisti pomembni jeziček na politični tehtnici. Nepovezani poslanci in poslanke bodo kot že tolikokrat v preteklosti uporabili svoje politične trgovske sposobnosti in se prodali najboljšemu ponudniku.

Nova Slovenija bo zaradi svoje samostojne linije in uporu proti Janši, najbrž spet v opoziciji, lahko pa se zanaša na svoje tradicionalne volivce, katere glasove ji bo skušal odpeljati prvi upornik proti Peterletu v nekdanji SKD Aleš Primc. Ta resno računa kot zamrznjeni predsednik SLS Ljubljana, na glasove volivcev SLS, ki si jih bo porazdelil z SDS, rezultat pa bo SLS pod parlamentarnim pragom. Špekulacije, da bi Primc, ki je podobno vdan in lojalen Janši kot sedaj ustavni sodnik Jaklič, jemal glasove SDS, da bi konsolidiral desni blok močnejših strank, so nerealne.

Kaj bo z SD, ki je prišla pod kmetijskim ministrom Židanom in vinskim poražencem proti Hrvatom najnižje doslej, je veliko vprašanje. Socialdemokracija kot so jo predstavljali, zastopali, se je že zdavnaj izrodila in so postali kvečjemu neke vrste leva salonska buržuazija, ki je pozabila svoje osnovno poslanstvo. Zato ni čudno, da so delavski razred v vseh teh letih razprodaj in hlapčevanja mednarodnim institucijam in korporacijam spremenili v en sam prekariat na vseh področjih. ZL, ki so jo pretresle notranje politične razprtije tudi nima in ne bo imela tiste potrebne moči, da bi naredila kakšen odmevnejši rezultat ali se celo pridružila modro-rumeni koaliciji.

Ena nastajajoča politična stranka, ki bo po moje neavtorizirano uporabila ime invalidskega društva GLAS, se preoblikuje iz gibanja za domnevno pravice otrok in družine. A v tem gibanju so fanatično delovali ravno nasprotno od tistega, kar so promovirali v javnosti. Vzeli so si ekskluzivno pravico vsiljevanja krščanskega modela družine kot edinega sprejemljivega, vse drugo je drugotnega pomena. Torej sklepam, da bo šlo za nadaljevanje že videnega oziroma nadaljnje zlorabljanje otrok v politične namene in celo razširitev obče političnih zahtev na celotno politično sfero.

Tudi politična stranka t.i. migrantov nima ob splošno zadržanosti volivcev do begunske problematike kakšnih resnih možnosti. Tudi vse druge nastajajoče politične stranke ne bodo prinesle kaj novega, glede na zelo zapleteno in zahtevno zakonodajo. Kvečjemu še več razdrobljenosti volilnega telesa.

A nekaj je kot na dlani, na slovenskem političnem prizorišču bo ogromno nove megle. Čas za razjasnitev političnega vremena bi prinesla le ukinitev partitokracije, ki mimo volje ljudi v njihovem imenu počne za lastno ugodje dobesedno kar hoče.

Edina politična prihodnost Slovenije je uvedba neposredne ljudske demokracije mimo političnih strank, ki so že dodobra uničile, razdejale in razprodale Slovenijo. Ali pa bomo še naprej gledali igre političnih strank in njihovih Bogov, ki jim je malo mar za ljudi in se med sabo borijo le za njihovo politično preživetje in ugodje.
25. marec 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: konec, partitokracije, kot, edina, alternativa | Komentarji (8)
Danes prav simbolično na dan sramotne nasilne deportacije nesrečne begunske družine iz azilnega doma na Viču na Hrvaško, se je zgodila še ena sramotna farsa, ki je dokončno nagnila US RS na desno, saj bo to delovalo politično po agendi Janeza Janše in SDS, pri čemer je sramotno vlogo v tem procesu odigral tudi Janšev asistent Borut Pahor kot predsednik RS.

Preveč je bilo v javnosti spornih nastopov in žaljivih twittov Janševega paradnega konja, da bi lahko verjeli, da bo dvojni doktor brez vidnih referenc in Janši zvest politični aktivist SDS pošten ustavni sodnik, ker prav zaradi vsega to preprosto ne more biti.

Ko sem si ogledal nagovore vseh štirih kandidatov, so trije izmed njih nagovorili poslance korektno, seveda pa je izstopal posebej z domoljubnim političnim napuhom Klemen Jaklič ob katerem nagovoru sem se spomnil tistega prvega Bučarjevega govora v Skupščini RS, po zmagi DEMOS-A 1989.

Mogoče bo današnja politična odločitev na podlagi sramotne vezana trgovine poslancev in predsednika RS le zbudila ljudi k uporu in vstajam pred Beethovnovo.

Pahor naj zato čim preje sprejme odgovornost za svojo ustavno parlamentarno kolaboracijo in odstopi, ker je pokazal svoj pravi obraz in ni več predsednik vseh, vsaj moj ne več.
22. marec 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: imenovanje ustavnih sodnikov | Komentarji (7)
Jure Trampuš | foto: Borut Krajnc

Follow @JureTrampus

22. 3. 2017 | Politika

Deportacija

Nasilje v in pred azilnim domom na Viču



Zjutraj je skupina protestnikov poskušala ustaviti deportacijo družine Korba-Sulejman na Hrvaško, ker so slovenski pravosodni organi odločili, da družina v Sloveniji ne more zaprositi za azil. To so storili kljub temu, da je bil otrok rojen v Sloveniji in da ima njegova mati zdravstvene težave.




Pred azilnim domom je prišlo do nasilja, policisti so s ceste izrinili protestnike, ki so poskušali kombiju z deportirano družino preprečiti pot proti Hrvaški. Protesti so sicer legitimno izražanje in sporočanje, slovenska država je nenazadnje utemeljena na njih.




»Ko smo stopili pred kombi, so nas začeli porivati, bilo je nekaj udarcev, tudi s pendreki, a najbolj nasilni so bili policisti v civilu,« pravi Miha Blažič – N'toko. »Bilo je zelo čustveno, napeto, med protestniki je bilo tudi veliko posameznikov, ki družino poznajo, ki so v tem času postali njihovi prijatelji.«




In nasilje? »Priznati se moramo, da je vsaka deportacija nasilna, na silo nekoga iztrgajo iz okolja, kjer prebiva in ga pošljejo drugam. V tem primeru so to storili z družino, ki se je v Slovenijo zatekla po pomoč, z materjo, ki ima zdravstvene težave, z malo več kot leto dni starim otrokom …




Res bi lahko bili policisti bolj empatični, manj fizično in verbalno nasilni, veliko je bilo odvečnih udarcev, a problem je država, njene strukture, tisti, ki so na Hrvaško poslali otroka, ki v življenju še ni bil tam.«




Družina je sedaj na Hrvaškem, tam so jo prevzeli predstavniki dublinskega urada.




Slovenija pa si je pilatovsko umila roke, z vprašanjem človekovih pravic mlade družine naj se raje ukvarjajo v drugi državi.




Deli!

VIR: Mladina
1 2 3
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 163607
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34263 // Odgovorov: 1863712
Blog avtorjev: 3555 // Blogov: 84560 // Komentarjev: 1210396
Avtorji fotografij: 25367 // Slik: 216308 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "