Mladina, Darja Kocbek, 25. 7. 2017 | Družba

Recept za totalitarni kapitalizem

Kako bogati uvajajo totalitarni kapitalizem in kako daleč so pripravljeni iti

Profesorica zgodovine Nancy MacLean, avtorica nove knjige Democracy in Chains (Okovana demokracija) je leta 2013 v hiši v kampusu univerze George Mason v Virginiji našla neurejen arhiv človeka, ki je tam umrl tisto leto. Ime mu je bilo James McGill Buchanan. Prvi dokumenti, ki so prišli profesorici v roke, so bila zaupna pisma s podatki o milijonih dolarjev, ki jih je nakazoval univerzi Virginija milijarder Charles Koch. Dokumenti, ki jih je našla, razkrivajo, kako je Buchanan razvil tajni program premožnih za oviranje demokracije, v Guardianu piše publicist George Monbiot.

Buchanan je avtor teorije javne izbire, v kateri pravi, da družbe ni mogoče obravnavati kot svobodne, dokler vsak državljan nima pravice z vetom preprečiti njenih odločitev. S temi besedami je dejansko povedal, da nikogar ne bi smeli obdavčiti proti njegovi volji. Toda ljudje, ki s svojim glasom prek neprostovoljnih davkov zahtevajo javni denar, ki so ga zaslužili drugi, za financiranje javnih izdatkov in blaginje, izkoriščajo bogate. Dovoljenje delavcem, da so lahko ustanovili sindikate in uvedba progresivne lestvice za odmero dohodnine (večje kot ima posameznik prihodke, višja je zanj davčna stopnja) sta po Buchananovih besedah obliki »različne ali diskriminatorne zakonodaje«.

Nasprotje med »svobodo« (dovoliti bogatim, da lahko ravnajo, kot želijo) in demokracijo bi bilo treba rešiti v korist svobode. V knjigi The limits of Liberty (Meje svobode) James McGill Buchanan navaja, da je despotizem edina organizacijska alternativa sedanji politični strukturi. Despotizem je po njegovem obramba svobode. Predlagal je ustavno revolucijo z vzpostavitvijo nepreklicnih omejitev za omejevanje demokratične izbire. S podporo bogatih fundacij, milijonarjev in korporacij je razvil teoretični model za ustavno revolucijo in strategijo za njeno uveljavitev.

James McGill Buchanan je predlagal ustavno revolucijo z vzpostavitvijo nepreklicnih omejitev za omejevanje demokratične izbire. S podporo bogatih fundacij, milijonarjev in korporacij je razvil teoretični model za ustavno revolucijo in strategijo za njeno uveljavitev.

Prvi je predlagal privatizacijo univerz in uvedbo polne šolnine za študente, njegov cilj je bil zadušiti aktivizem študentov. Zahteval je privatizacijo sistema socialne varnosti in mnogih nalog države. Zavzemal se je za prekinitev povezav med ljudmi in vlado, uničenje zaupanja v javne institucije. Želel je rešiti kapitalizem pred demokracijo.

Leta 1980 je Buchanan dobil priložnost, da svoj program uresniči. Povabili so ga v Čile, kjer je diktaturi pod vodstvom generala Augusta Pinocheta pomagal pisati ustavo, ki je po njegovi zaslugi ni mogoče v celoti razveljaviti. Kljub mučenju in ubijanju je vladi predlagal razširitev programov za izvedbo privatizacije, varčevanja, uvedbo monetarnih ovir, deregulacije in uničenje sindikatov. Ta njegov sveženj je pripomogel k gospodarskemu zlomu Čila leta 1982. Kljub temu je leta 1986 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo. Ljudje v ZDA so Buchananove ukrepe začeli čutiti, ko ga je podprl Charles Koch, danes sedmi najbogatejši človek v ZDA.

Sovražnika je treba poznati

Profesorica Nancy MacLean pravi, da je Koch z milijoni dolarjev podprl Buchananovo delo na univerzi Virginija. Dokumenti, ki jih je našla v njegovi hiši, razkrivajo, da je bila prikritost temelj njegovega dela. Namesto, da bi rekel, da se zavzema za uničenje sistema socialne varnosti, je trdil, da ga hoče rešiti, saj se bo brez radikalnih »reform« sesul. Enako taktiko uporabljajo tisti, ki napadajo javno zdravstveno zavarovanje, opozarja Monbiot.

Prek mreže inštitutov, ki jih podpirajo Koch in drugi milijarderji, prek njihovega preoblikovanja republikanske stranke, več sto milijonov dolarjev, ki so jih namenili za volilne kampanje svojih kandidatov za člane kongresa in položaje v pravosodju, prek množičnega imenovanja članov te mreže v administracijo sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa ter z učinkovitimi kampanjami proti vsem od javnega zdravstva do podnebnih ukrepov, bi bilo pošteno reči, da Buchananova vizija v ZDA zdaj prihaja v odraslo dobo.

A ne samo tam. Monbiot jo vidi tudi v Veliki Britaniji. Nasploh jo je mogoče videti v vseh državah, kjer elita podpira ideje, ki jih je za premožne razvil in zagovarjal Buchanan.

Njegov program je po Monbiotovih besedah recept za uvedbo totalitarnega kapitalizma in njegovi učenci so ga začeli uveljavljati. Odkritja profesorice Nancy MacLean so dokaz, kakšen je njihov načrt. Eno od prvih pravil v politiki je, da je treba poznati sovražnika in v to smer zdaj gremo, je vendarle optimističen George Monbiot.

Deli!
25. julij 2017 | RTV Kategorija: Politika | Zaznamki: Mladina, Darja Kocbek, Recept, za, totalitarni, kapitalizem | Komentarji (5)
Drugi tir sproža v opoziciji nemir,
zanj so bili, da bi do posla prišli,
Cerarjevi so nastavili poslu okvir,
med nevladnimi je nastal prepir,
milijoni, ki bodo šli le mimo njih,
sprožajo med njimi pravi prepih.

Vsi so za to, da mora biti drugi tir,
različni interesi so sprožili prepir,
Luka Koper ima strateški pomen,
nekateri iz tega delajo cel problem,
to je najprej gospodarski fenomen,
ki bi rešil transportne težave na tren.

Janšev vzpon so železničarji naredili,
zdaj bi si spet med sabo milijone delili,
prepričani, da železnice so njihov primat,
gledajo pod prste na vsak vladni korak,
da Cerar le ne bi dobil njihov mandat,
uspešno zaključiti celoten projekt tak.
23. julij 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: železniška | Komentarji (1)
Zadnje desetletje in pol sploh potem, ko se je po Bajuku uspel zavihteti na oblast tudi Ivan Janez Janša, smo v Sloveniji doživeli pravi razcvet klerikalnega revanšizma, ki etiketira vse drugače mislečo svobodoljubno s komunizmom, komunajzarji ter sproža pravo fobijo proti rdeči zvezdi, kot simbolu svobode, ki se je skozi vse tri zgodovinske trenutke izrazila dokončno v samostojni RS.

A vse to se počne, da bi se pod krinko demokracije in svobode govora vzpostavil zamolčani klerikalni totalitarizem, ki je po teh prostorih bil na oblasti v časih pred drugo svetovno vojno in, ki je bil neposredno odgovoren za sramotno kolaboracijo z okupatorjem ter priklanjanju tedanjih politikov fašističnim diktatorjem, ki so imeli načrt izbrisati slovenski narod.

Mnogi večji narodi po svetu ne bodo morda nikdar dočakali priložnosti za svojo čisto pravo državo. Slovenci smo jo. Res je v slogi naroda velika moč, a če se to želi doseči s potvarjanjem zgodovine, zlorabami in falsificiranjem arhivov kot je nazadnje dokazal Jože Pirjevec v primeru Igorja Omerze glede tržaškega misleca in pisatelja Borisa Pahorja in niz drugih konkretnih primerov, kjer se publicira zgodovinsko nepreverjene dokumente in se to potem v politikanske namene interpretira vzeto iz konteksta celote, ki se skoraj vedno znova čudežno kje odkrijejo, potem je to bolj slaba popotnica za našo složnejšo preteklost in predvsem prihodnost. Cilj tovrstnih početij je razdeliti narod, da bi mu lažje vladali in se celo s takšno opcijo kot sicer politična klerikalna manjšina ponovno povzpeli na oblast.

Danes naj bi v Ljubljani otvorili spomenik vsem žrtvam vojne in tako zaključili simbolno dejanje sprave, ki sta jo začela Milan Kučan in Alojzij Šuštar. Tedaj verjamem, da je bila mišljena iskreno. Danes pa dvomim v iskrena prizadevanja novodobnih spraviteljev, ki so v resnici klerikalni revolucionarji, ki bi za politične cilje prepovedali in pokopali temelje naše državnosti. Kot so jih že nekoč njihovi predhodniki.

Nič nimam proti iskreno mišljenemu spomeniku, ne morem pa se in se nikoli ne bom strinjal s spomenikom, ki izenačuje borce za svobodo in okupatorjeve kvizlinge. Slednji so se prav zaradi vdanosti klerikalizmu vdinjali okupatorju po navodilu in blagoslovu škofa Rožmana in jim je pomenila več borba za katoliški klerikalizem kot obliko vladajočega totalitarizma kot obstoj slovenskega in drugih slovanskih narodov, ki so bili ogroženi zaradi tedanjega divjanja fašistične in nacistične zveri po vsej Evropi.

In, če bo spomenik posvečen tudi žrtvam revolucionarnega nasilja bi morali ta pojem definirati bolj precizno. Klerikalno revolucionarno nasilje so med obema vojnami počeli prav okupatorjevi kvizlingi in povzročili nič koliko nedolžnih civilnih žrtev, postali pa so tudi sami zaradi svojega početja tudi žrtve drugačnega revolucionarnega nasilja, ki je bilo posledica za vso zlo, ki so ga počeli na teh prostorih.

Ljubljanski župan Zoran Jankovič zagotavlja, da v Ljubljani, mestu herojev NOB, ne bo nobenega domobranskega spomenika. Lahko bi se sprehodil po Ljubljanskih žalah in bi kaj hitro ugotovil, da se je na zasebno pobudo v teh letih izgradilo vse mogoče spomenike, ki so opremljeni z napisi, ki ne ustrezajo zgodovinski resnici in so v bistvu šokantno nasprotje od tistega, kar bi morali biti.

Ljudje v politiki, ki dopustijo obstoj profašistične NOVE SLOVENSKE ZAVEZE in bi prepovedali rdečo zvezdo in druge simbole ter obeležja narodne svobode ter celo ukinili Združenje za vrednote NOB, nimajo nobenih iskrenih namenov sprave, kvečjemu se nagibajo k profašističnim diktaturam tipa Pinochet v Čilu in ostalih južnoameriških državah, ki so dolgo časa živele pod jarmom fašističnih vojaških hunt.
13. julij 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: zloraba, sprave, za, klerikalni, revanšizem | Komentarji (14)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 163583
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34260 // Odgovorov: 1863636
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84539 // Komentarjev: 1210237
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216251 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "