V soboto me je Mirela vprašala, če bi hotel z njo na nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom in, da se je pozanimala vse kako in kaj. Nazadnje sem bil v Stožicah 14.6.2015 sicer proti Angliji v prejšnjih kvalifikacijah za zadnje evropsko prvenstvo. A zadnji derbi, ki sem mu prisostvoval v živo mi je ostal v neprijetnem spominu, prav zaradi razbite šipe na avtobusu LPP, ki so jo povzročili tik pred ciljem objestni in agresivni pristaši NK Olimpije.

Z malo grenkobe zaradi pretekle izkušnje sem ob dejstvu, da ne bom sam na stadionu brez spremstva, sprejel pobudo in sem bil vesel, da bom zopet v Stožicah. Čeprav sem se v resnici bal izgredov militantnih pregretih in primitivnih "navijačev", ki očitno svoje frustracije izživljajo skozi takšno "navijanje" s katastrofalnim diskriminatornim in nestrpnim izrazoslovjem. Ter seveda vse pirotehnike in baklade, ki jo vedno znova prešvercajo na štadion, saj si jemljejo to kot njihovo obvezno folkloro, ki pa je v resnici moteča in neprijetna ter nadležna vsem pravim ljubiteljem nogometa. V Angliji so po kritičnih letih in številnih nepotrebnih civilnih žrtvah na stadionih s tovrstnim navijanjem obračunali za vedno in danes je Premier liga vzor, kako bi morale biti organizirane nogometne tekme tudi za gledalce in kakšna je seveda prava navijaška kultura..

Že popoldne me je ob sprehodu v bližnjo trgovino vznemiril hud pošasten pok, ki je odjeknil nedaleč stran od mene na zelenici blizu bližnjega lokala, kjer so se zbirali navijači pred tekmo. Ker tudi slučajno nisem pričakoval tega, sem se od šoka obrnil in zaklel prav pošteno, da se me je slišalo najbrž kar do samega lokala. Z velikim nelagodjem sem se vrnil in se kasneje odpravil na tekmo. Vendar se je zadeva začela zapletati. Čas je tekel, ne prvi, ne drugi, ne tretji avtobus LPP-ja ni imel rampe za invalidski voziček. Šofer tretjega je povedal, da je razlog nogometna tekma in so sodobni moderni avtobusi prilagojeni tudi za invalidske vozičke ostali v garaži zaradi strahu pred škodo, ki bi jo povzročili objestni navijači. Mirela je mrzlično klicala taksi službe in začuda v najlepšem mestu ne premorejo enega samega taxija, ki bi bil prilagojen za invalidski voziček pripravljen priti takoj, kar osem ur prej se je potrebno najaviti. Halo.

Ko sem ji dejal, da ni prvič, da ne morem nekam, kamor bi želel priti v določenem času, da bom pač tekmo gledal na TV, se ni hotela s tem sprijazniti. Dejala je, da ne more verjeti, da so lahko takšne banalne ovire. Na koncu sva se po mojem razočaranju in povsem nepričakovanem razpletu, za katerega je poskrbela kar ona sama, znašla na tekmi s 5 minutno zamudo. Res sem bil neverjetno presenečen in vse se je zložilo skupaj tako sijajno z veliko mero poguma in improvizacije, da sem si lahko ogledal večino tekme.

Čeprav sem zasledil nič koliko kritik na račun derbija, je bila meni tekma zelo všeč. Ko gledaš s sredine tribune na igrišče in imaš na očeh celo zelenico preko gibanja vseh igralcev na obeh straneh, z izjemo, ko ti navijači z vstajanjem zastrejo pogled, je to čisto druga perspektiva kot na televizijskih ekranih. Kako sta obe ekipi grizli in branili svoj teritorij pred prodori nasprotnika, je bilo sijajno opazovati. Res, da je tekma bolj všečna, če padajo goli, a treba je videti znati tudi drugače. Maribor je vrhunska ekipa, ki je nagrajena z ligo prvakov, a Olimpija je bila povsem enakovreden, če ne na trenutke celo boljši tekmec. Občasni navijaški izpadi z neprimernim skandiranjem, strahotnim pokanjem petard, zažiganjem bakel, ki obremeni najbolj gasilce, varnostnike, policiste, mi gredo res na živce in čas bi že bil, da se jih s posebnim zakonom odstrani iz stadionov.

Hvala Mireli, da je žrtvovala svoj prosti čas in zame storila plemenito dejanje, hvala tudi vsem drugim, ki so tako ali drugače omogočili, da sem si lahko ogledal to tekmo. Morda bo zame velik izziv naslednji podvig in najbrž zadnji v mojem življenju, da se vsaj enkrat v življenju lahko popeljem po sveti travi Anfielda in v živo zapojem "You'll never walk alone". To je skoraj nemogoč finančni in logistični zalogaj zame, ampak v življenju se dogajajo vseskozi presenečenja in pregovor pravi nikoli ne reci nikoli. Ker nikdar ne veš povsem, da se ti lahko zgodi kaj lepega nepričakovanega. Le kdo bi si mislil, da je kdaj mogoče, da se bo Maribor pomeril z mojimi Redsi, ki me sicer zadnja leta zelo jezijo. A prav to se bo zgodilo. Za včeraj pa z izjemo večine, čestitke igralcem obeh ekip, ki sta uprizorili pravo nogometno šahovsko partijo s končnim remijem.

28. avgust 2017 | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: nogometni derbi, Maribor, Olimpija, štorije in balorije | Komentarji (3)
Že desetletje in več se dogaja, da je politika v RS dopustila zasebnim investitorjem, da po konceptu javno-zasebnega partnerstva, namesto države investirajo v izgradnjo t.i. zasebnih domov za starejše, država pa jim podeli koncesijo za opravljanje dejavnosti. Vse lepo in prav. Toda velik problem nastane v ceni storitev, ki so v primerjavi z javnimi zavodi občutno višje za približno enak nivo storitev po enakem ali celo slabšem kadrovskem normativu.

V t.i. zasebnih domovih stanovalci v oskrbnini odplačujejo anuitete obrokov posojila zasebnim investitorjem namesto države.

Zakaj torej upokojenci niso udeleženi v solastništvu ali delničarji domov?

Upokojenci s časom po zakonu narave pomrejo, krediti se odplačajo, država si na njihovih plečih opere roke, zasebniki z odplačanimi krediti postanejo lastniki nepremičnin, s koncesijo države jim uspeva dolgoročno dober posel, saj imajo vsak mesec zagarantiran posel.

Je po odplačilu kredita morda tudi nižja oskrbnina v t.i. zasebnih domovih? Zanimivo bi bilo izvedeti.

Sicer pa se že dlje časa vsaj od leta 1996, ko je socialne in zdravstvene normative, ki bi bili potrebni temeljite prenove, pisal razvpiti Gregor Virant, ki je kasneje kot minister za javno upravo naredil pravo zmešnjavo in še bolj katastrofalne pogoje za najnižje plačane poklice ravno v domovih za starejše. Tako so domovi prisiljeni doplačevati vsaj tretjini zaposlenih, da sploh dosežejo nivo minimalne plače, dve tretjini pa je ob zaposlitvi dobesedno revežev, ki se za težko in naporno delo za golo preživetje, komaj prebijejo iz meseca v mesec. Grozljivo. Tu tudi zasebni domovi niso nič kaj na boljšem, saj so podvrženi istim ali zaradi ekonomskih interesov zasebnika, še slabšim kadrovskim normativom.

Če bi se povečal socialni normativ bi bile oskrbnine še bistveno višje. Zdravstvena zavarovalnica pa iz leta v leto krči zdravstveni normativ. Če ljudi v domovih osebje obrača, ker tega ne zmorejo sami, da ne bi dobili preležanin in posledično velikega rizika za virusne in bakterijske okužbe, tega zdravstvena zavarovalnica ne prizna kot zdravstvenih storitev po zdravstvenem normativu. Samo tedaj, ko imajo že preležanine, potem da. Noro.

Ključno bi bilo povečati zdravstveni normativ in tudi kadrovske normative ter plačne razrede zaposlenih povečati za najnižja plačana dela.

Še zanimivost na Dobu imajo ovrednoteno hrano s tremi menuji obrokov dnevno v višini socialnega normativa v domovih, da ne govorim, da je polni penzion skoraj trikrat višji, pri čemer nimajo nobene zdravstvene nege, zdravstveno oskrbo pa jim nudi javni zdravstveni sistem.

Ob tem, da je bolnica z vprašljivo zdravstveno oskrbo, saj danes le še redko kateri bolnik ob daljšem ležanju tam, ne stakne grozljivih bolnišničnih okužb, tudi za rutinske posege, vrednotena 100 EUR na dan in samo za malenkost preseže oskrbni dan v zaporu, bi bil že res čas, da pristojna politika spremeni normative v korist domov za starejše.

Čas je za kvalitativne spremembe normativov v korist domov za starejše ga. Anja Kopač Mrak in ga. Milojka Kolar Celarc ter vsi drugi pristojni politiki!
20. avgust 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: javno-zasebno partnerstvo, domovi za starejše | Komentarji (2)
Več kot očitno je, da se bližajo predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve, ko je treba preusmeriti javno pozornost na nekaj bombastičnega in senzacionalističnega. In seveda je zopet tarča in dežurni krivec za vse kar je narobe v naši državi, Ljubljanski župan Zoran Janković. Nič novega bi rekel. A prizadene mnoge ljudi. In to se ne dogaja ne prvič in ne zadnjič. Vendar se je prvič zgodilo, da se je tožilstvo oziroma rečeno posamezna tožilka, ki je za časa Janševanja in zloglasnega ZUJF-a pretendirala na mesto generalne tožilke, poslužila sistema divjega zahoda ali, če hočete ulice. Ta tožilka je bila takrat redna gostja Odmevov in pogosto intervjuvana v številnih medijih. Iz zanesljivih virov lahko povem, da si lahko na tožilstvu dovoli kar hoče in to prikazuje po črki zakona, čeprav je naredila nekaj povsem nedopustnega za pravno državo, ker ima kritje na visokih položajih v sodstvu, ki segajo celo do ustavnih sodnikov. Kakšno drugo tožilko bi že zdavnaj medijsko masakrirali, kot se to hoče sedaj narediti z Zoranom Jankovićem. Seveda pa si ne bi mogla vsega tega dovoliti brez neverodostojnih navijaških posameznikov tudi znotraj kriminalističnih in drugih varnostno obveščevalnih službah, ki že vrsto let zlorabljajo pooblastila za politične namene. A vendar je potrebno dodati, da je morala dobiti befel za svoje ravnanje ob podpori politično motiviranih medijev tako na desni kot levi, ker se očitno vsi bojijo uspešnega Ljubljanskega župana, da ne bi ponovno kandidiral za župana ali celo na naslednjih parlamentarnih volitvah. Koliko je bilo v preteklih letih zlite medijske gnojnice in laži zoper Zorana Jankovića, to bi lahko zdržalo le malo ljudi. Redkokdaj je bil deležen opravičila. In kolikor je znano je tudi v tem razvpitem primeru ovadbo sodišče zavrglo pri čemer je sledila pritožba. Prepričan sem, da bo padla prav zaradi najbrž prirejenih prisluhov, ki so sedaj javni. A morda je v vsem skupaj le nekaj prelomnega, da bodo ljudje videli za kašne bedaste ovadbe gre in kakšne bedaste ovadbe se vlagajo. Te so v zahodnem svetu, ko se želijo posameznice okoristiti z izsiljevanjem znanih in uspešnih ljudi in zaslužiti milijone vsakdanja praksa.
V jeseni deseta obletnica bo kmalu že od tega,
Elena za predsednico RS kandidirala,
eni so bili šokirani in zelo presenečeni,
drugi so jo občudovali in jo povzdigovali,
tretji so se posmehovali in jo zaničevali,
kaj takega se še nikoli zgodilo v državi,
mnogi v politiki so bili v zelo hudi zagati.

Pravzaprav so se ji dobrikali po vrsti vsi,
čeprav so že vedeli, da nima možnosti,
vendar, če zgodilo in posrečilo bi se ji,
bi protokolarne postopke zakomplicirali,
ko ni uspelo so se v protokolu vsi oddahnili,
saj so se neobičajnih postopkov bali vsi,
se premnogih logističnih barier izognili.

So se ji poklonili mnogi ugledni Slovenci,
videli v njej za vse ljudi enake priložnosti,
program je njen vsebinsko res izvrsten bil,
čeprav možnosti uresničitve ni pravih imel,
v ključna soočenja medijev ni bila povabljena,
na vložena sredstva rezultat je bil zavidljiv,
čeprav za končni uspeh prav nič ni štel.

V Sloveniji bo najbrž tudi v bodoče tako,
da invalid predsednik države nikoli ne bo,
po svetu so poznani takšni znani primeri,
a volilni sistemi so od nas precej drugačni,
pri nas bistven je zunanji izgled kandidatov,
ne vsebina njihovih volilnih programov,
morda nekoč drugače bo, ko nas več ne bo.
9. avgust 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: spominsko volilna ... | Komentarji (2)
Vroča volilna jesen se letos obeta,
spet bo napeta predsedniška tekma,
kandidatov spet zelo veliko je res,
izbira morda tokrat bo boljša zares,
spet bomo gledali reklamno volilni ples.
na politični desni se obeta pretres,
Ljudmila si obeta zmago prav res.

Tudi, če Pahor spet bo šel med ljudi,
nima za zmago prav veliko možnosti,
preveč je v tem mandatu naredil zamer,
vojsko degradiral in spravil na slepi tir,
funkcijo spremenil v Instagram PR show,
bil je le tujih gospodarjev priročen sel,
za naš ugled in spoštovanje ni kaj štel.

Če predsednik bo postal kak umetnik,
ta vsaj kaj na kulturo in vsebino bo dal,
se ne bo predsedniško ljudem prilizoval,
bo tudi kot predsednik odgovorno ravnal,
mirne vesti tako lahko le dobro deloval,
strankarske voditelje tudi nekam poslal,
predsedniško funkcijo vrnil v pravi položaj.

Predsednik bi imel večja izvršna pooblastila,
politika bi se lahko vsaj delno le podredila,
končno kakšno javno dobro za ljudi storila,
se iz plenjenja države dokončno umaknila,
ljudi k neposredni demokraciji spodbudila,
da bi bodočnost državljanov boljša bila,
svetla prihodnost in solidarnost se vrnila.
4. avgust 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: predsedniško volilna | Komentarji (4)
Poletje pri nas na vrhuncu,
vroče je na vsakem koncu,
marsikdo se s klimo hladi,
tvega, da se grdo prehladi,
še kakšno pljučnico dobi.

Ko vroče je nam ni prav,
če mrzlo je nam ni prav,
poletna vročina mi godi,
četudi telo se bolj poti,
uživajte kar se da vroče dni.
4. avgust 2017 | Kategorije: Narava | Zaznamki: poletje | Komentarji (2)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
31 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 163583
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34260 // Odgovorov: 1863646
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84540 // Komentarjev: 1210256
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216251 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "