Mlačna podpora mednarodne skupnosti in nasploh držav EU do Katalonije me čudi, saj gre za pravico Kataloncev do samoodločbe po Deklaraciji OZN. Kakor so bili Katalonci nekoč solidarni in naklonjeni osamosvajanju Slovenije, tako bi pričakoval od aktualnega predsednika države in predsedniškega kandidata, ki se poteguje za ponoven mandat, ki mu ga lahko sicer neopredeljeni volivci ob množični udeležbi lahko odnesejo v drugem krogu, da prizna razglašeno 27. oktobra neodvisno demokratično republiko Katalonijo in, da to stori tudi slovenska vlada in parlament.

Po načelih sodobne evropske države ne bi smeli dopustiti zatiranja državljanskih pravic Kataloncev, še posebej ne ravnanja španske vlade v Madridu, ki je razveljavila določilo, ki Katalonce opredeljuje kot narod. Z nedavnim videnim nasiljem španskih represivnih organov in pripadniki nekdanje Francove civilne garde nad miroljubnimi Katalonci, ki so samo izražali svojo demokratično voljo na referendumu, je Španija presegla vsako dopustno mejo ravnanja. Zaradi tega je povsem logično, da so 27. oktobra razglasili neodvisnost.

Bo mednarodna skupnost dopustila ponovno represijo Španije, ki so jo Katalonci že doživeli v prejšnjem stoletju med državljansko vojno in v času Frankove diktature. Če so temelj EU prav človekove pravice in demokracija, bi morali Katalonce podpreti. Bo Slovenija zamudila prav zaradi lastne izkušnje, še eno zgodovinsko priložnost, da storimo nekaj dobrega in kar je prav.

Če se vrnem še ne tako daleč nazaj v leto 1991 bi tudi mi lahko doživeli podobno usodo, kot jo sedaj z ravnanjem Španije doživljajo Katalonci in njihove avtonomne in legalno izvoljene oblasti. In tudi Ljubljani so iz Beograda Miloševićevi pristaši grozili z mitingi proti osamosvojitvi in tudi Sloveniji je grozila represija, neposredni nadzor in odstavitev ali aretacije vodilnih ljudi in zaprtje vseh pomembnih državnih institucij, vključno s tedanjim IS RS in Predsedstvom RS. Oborožen upor in desetdnevna vojna se je dokaj srečno iztekla v našo korist, pa se najbrž ne bi, če ne bi Slovenci imeli tako močnega političnega vpliva v Beogradu in glavnih mestih ter vodstvih drugih tedanjih republik in tudi v tedanji zvezni armadi, ki je pripomoglo, da tedanja JLA, ki je imela po ustavi SFRJ nalogo braniti ozemeljsko celovitost tedanje države, ni ukrepala z vso svojo tedanjo oboroženo močjo.

Nesrečna okoliščina Kataloncev je, da takšnega vpliva v Madridu kot smo ga imeli Slovenci v Beogradu nimajo ne glede na demokratično izvoljen katalonski parlament in njihovo vlado. Zato pa jim moramo na pomoč priskočiti prav Slovenci in naše institucije oblasti, da spodbudimo države EU in mednarodne skupnosti, k priznanju demokratične Republike Katalonije kot svobodne in neodvisne države.
30. oktober 2017 | RTV Kategorija: Politika | Zaznamki: Demokracija, ali, diktatura, v, Kataloniji, osamosvajanje Slovenije | Komentarji (8)
Andrejin oče Lojze je res užival v juhi, meni je priskočila na pomoč njegova hčerka, ki se je izkazala kot odlična asistentka. Ni bila goveja juha temveč kokošja in to iz čisto prave kokoške, ki je še nekaj dni nazaj skakljala sem in tja po dvorišču. Veliko kuhanega korenja v kosih. Res odlična okusna nedeljska večerja, ki te okrepi. Kar je bilo več juhe, ki jo je ostalo smo prelili v drugo posodo, da je Andreja z Ano Lucijo lahko odnesla svojo posodo. Mudilo se ji je, da skoči seveda opraviti svojo volilno pravico. Po paberkovanju z Nino in Nedo, se nam je na koncu pridružil še Rado. Pohvalil je juho, ki mu je zelo dobro teknila. Z Nino sta si privoščila vsak polovico kozarčka rujnega Haložana.

Ura se je bližala devetnajsti in odpravili smo se spremljati volilno dogajanje v kavarno. Po previdnih napovedih se je dokaj kmalu izkazalo, da Pahor ni absolutni zmagovalec. Saj je izgubil kar skoraj 25% podpore, ko je že izgledalo, da bo zmagal v prvem krogu. Zgodil se mu je drugi krog in, da je nadobudni optimistični a zelo realen Šarec, ki je prisegal na preseganje starih vzorcev s pogledom v prihodnost, dosegel skoraj tretjino vseh glasov ni mačji kašelj. Lukšič, Zver in Virant, luzerji slovenske politike so bili prav mizerni komentatorji. Preklopili smo na TV Slovenija kjer pa je bilo komentiranje mnogo bolj zanimivo. Lidija Hren je veliko bolje povezovala komentatorje. Moralni teolog Štuhec je komentiral in pritrdil moji tezi, da bo s pomočjo Židanovih in Erjavčevih Pahorja izvolila v drugem krogu desnica. Ampak po Šarčevem državniškem govoru zazrtim v prihodnost in po Pahorjevi papagajski samovšečni žlabudri mislim, da je v drugem krogu možno tudi presenečenje. Ne bi bilo prvič, da se samovšečna zazrtost favorita maščuje in včasih maratonci omagajo izčrpani še pred ciljem.

Nadvse sem presenečen nad odličnim dosežkom Romane Tomc, ki je pokazala, da ima hrbtenico, ne glede na to kaj si misli njen strankarski šef, s katerim si zadnje čase nista kaj preveč dobra. Tako se sliši.

Ljudmila Novak je dokazala, da krščanski demokraciji niso šteti dnevi in so lahko optimistični pred volitvami v državni zbor prihodnje leto, kjer bodo gotovo dosegli dober rezultat. NSi je z vložitvijo in uspešnim sprejemom Zakona o osebni asistenci dosegla tisto, kar desni salonski levici ni bilo v prioriteti in verjamem, da bo mnogo invalidov volilo za njih.

Potem pa katastrofa od Šiška, ki ne priznava volitev in, ki izjavi, da so imeli domobranci v svojem programu Zedinjeno Slovenijo. Večje neumnosti že nisem slišal res dolgo. Če bi izjavil program Izbrisane Slovenije za katero so se v službi okupatorja kot pomožne SS policijske enote borili domobranci kot del oboroženih sli Hitlerjevega tretjega rajha, potem se ne bi zlagal vsej slovenski javnosti.

Trdo na tleh je pristala tista šolska ministrica, ki je podelila sramotno nizko nagrado slovenskim košarkarjem, zaslužili bi si tiste 3 mio evrov, ki jih je pokuril brez veze Vili Kovačič za nepotrebni referendum. V SMC-ju bo politični potres, ker takih porazov niso vajeni in so lahko kratkoročno ven iz parlamenta.

Kandidatka SLS je doživela lepo promocijo, to pa je bilo tudi vse. Mlada ambiciozna političarka o kateri se bo še slišal glas.

Na repu pa sta pristala senilna Likovičeva in njen pribočnik ter tudi doživela soočenje z realnim dometom njihove fanatične propagande.

Se veselim drugega kroga. Nekoč so šarci osvobajali to deželo od okupatorjev in njihovih kvizlingov, tokrat pa ima Šarec priložnost, da osvobodi predsedniško palačo na Erjavčevi od Boruta Pahorja. Še do danes nisem izvedel kaj se je zgodilo z Lipicancem, ki ga je slednji podaril Gadafiju. Kamor je prihajal Pahor na obisk v tuje države se je kmalu nato zgodilo opustošenje in uničenje. Je morda bil priložnostni sel. Da je izdal vrednote NOB je znano in pri tem je desna salonska levica mižala. Da je omogočil izenačevanje borcev za svobodo z izdajalci na nečasten način je tudi znano. Da je SV degradiral na najnižjo možno raven je sploh znano. Da se ni opredeljeval do najbolj aktualnih problemov je bila sploh njegova specialnost. Da je omogočil US, ki deluje politično se tudi ve.

In zagotovo se s Šarcem na čelu tudi SV obetajo boljši časi. Torej 12. novembra gre moj glas za ŠARCA.
23. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: prvi krog volitev | Komentarji (0)
Malo pred kosilom sem jo mahnil na volišče. Izkoristil sem pavzo vremena, ko ni deževalo. Na spodnjem volišču v pritličju sem prosil članico volilne komisije na OŠ Fužine, da je šla obvestiti mojo volilno komisijo, ki je stacionirana v prostoru, ki ga za dostop ovira nekaj stopnic. Ni bilo problema in prišel je brkati prijazen možakar srednjih let in mi pomagal, da sem se podpisal ter obkrožil kandidata, njegov kolega pa je prinesel volilno skrinjico v katero sem lastnoročno vrgel glasovnico. Nad tem sem bil kar navdušen, hvala jim za prilagodljivost in razumevanje. Istočasno se opravičujem prijaznemu gospodu za nevšečnost, ker se je volilni imenik razletel in je rabil kar nekaj časa, da je spravil vse v red.

Ko pa sem hotel domov sta me presenetila dež in novinarka Beograjske televizije. Povedal sem kaj pričakujem od teh volitev, na mojo izjavo je bila kar navdušena in se je prisrčno nasmejala. Potem pa sem jo v veliki brzini mahnil domov kljub dežju. Jernej me je z brisačo pošteno obrisal saj me je že čakal, da me nahrani. Odlično kosilo, ki sem ga ne glede na obupno stanje z zobmi kar z užitkom zaužil. Iztok me je nedavno pohecal, da naj se ne sekiram, ker njegov oče z enim zobom vse zgrize in poje. Proti njemu imam še luksuzno situacijo. Se dlesni baje utrdijo. Jaz pa sem mu odvrnil, da bom kupil tisti ščitnik, ki ga nosijo košarkarji ali ono za maškare za vampirje, pa se potem ona dva predolga zoba samo delno odrežeta.

Za volitve so v domu lepo poskrbeli. Poleg tega, da so lahko ljudje volili po pošti je prišla tudi volilna komisija. Nekateri so odšli na svoja volišča.

Sedaj, ko tole pišem je aktualen spet "Klub pri goveji juh'ci", namreč Andreja je z Ano Lucijo prinesla velik lonec tople juhe, ki jo bomo zaužili v družbi. Zato moram nehati pisati in se posvetiti družbi.

Zvečer bomo pa vsi skupaj videli, kaj je prinesla volilna nedelja.
22. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: volitve predsednika RS | Komentarji (1)
Jolanda me je prišla pospremiti na avtobus. Na obisk sva odšla v bolnico obiskati najinega prijatelja Tončka, ki je z njenim pokojnim bratom Milanom prijateljeval več kot štirideset let. Tončka sem spoznal prav preko Milana. Hitro sva postala prijatelja in pogosto me je obiskoval. Včasih je prišel kar z njegovim bratom na obisk. Ko je bil še Milan živ, je tudi njegova sestra Jolanda skoraj vsak dan prihajala k njemu na obisk in postali smo zabavna druščina, bodisi na prireditvah v Domu ali preprosto v kavarni ob druženju. Pogosto tudi ob spremljanju športnih prenosov. Vsi smo imeli radi šport, ki je bil poleg obujanja spominov večkrat glavna tema pogovorov. Večkrat smo jo skupaj mahnili tudi ven. Pri meni so večkrat radi kartali, jaz pa sem vrtel različno glasbo

Že dve leti je kar Milana ni več. Pred tem je izgubil še svojega brata, ki ga je pogosto obiskoval z Jožico. A vezi so ostale in vsi njegovi predvsem Jolanda in sestrin mož Dušan ter prijatelji Tonček, Matija, Stašo, Fadila me redno obiskujejo. Stkale so se prelepe prijateljski vezi, ki obujajo vselej tudi spomin na Milana. Vsi ga zelo pogrešamo, a prav preko druženja še naprej živi med nami, četudi samo kot spomin.

Lansko leto je Tonček resneje zbolel in moral je na operacijo. Ko sem ga takrat prišel obiskati v bolnico je bil vidno ganjen. Prišla ga je obiskati celo mlajša soseda iz bloka, kar ga je nadvse presenetilo. Po odpustu iz bolnice so mu svetovali dietetično prehrano na katero se je naročil kar v našem domu in so mu jo dostavljali na njegov dom. Po določenem času je malce okreval, a vidno ga je začelo pobirati zaradi raka. Sicer mu je res dolgo in uspešno kljuboval. Toda v preteklih nekaj tednih in dnevih se je začel srečevati z neznosnimi bolečinami, ki so ga pripeljale ponovno v bolnico.

V UKC grem rad kot obiskovalec a kot pacient upam, da nikoli, razen na urgenco. Ne zaradi predsodkov ali, da ne bi bili dobri ali jim ne bi zaupal. Čeprav je veliko kritik na račun zdravstva v tem obdobju še nisem naletel na enega neprijaznega zdravstvenega delavca tam. Temveč preprosto zaradi moje motorične oviranosti in negibnosti, zaradi katere sem ob zadnjih zdravstvenih težavah s črevesjem odklonil, da me hospitalizirajo. Bilo je grozno in dvakrat lani proti koncu leta sem res visel na nitki, saj bi me skoraj pokončala sepsa. Tudi takrat me je prišel obiskati Tonček in imela sva priložnost malo jamrati o zdravstvenih težavah en drugemu.

Kljub zdravstvenim težavam je bil Tonček vidno razpoložen, saj so mu pomagali s protibolečinski zdravili. Odšli smo v bivšo "La Storio" oziroma sedanji Bife klinika, kjer smo sedeli že tudi v ponedeljek. Deveti dan je že v bolnici. Ko, sta odšla po kavico je prisedel v kot prijazen starejši par.

"Saj ne vem kaj bi rekel, samo leto dni so mu prijatelju dali še življenja, rak na trebušni slinavki", sem na pol na glas potožil.

"Ja rak je huda stvar, mene so ozdravili tu na licu a sedaj mi je šlo v kri", je dejal gospod, ki je strastno kadil. Zraven se je stiskala k njemu najbrž njegova žena, v očeh se ji je videlo kako zelo ga ima rada. Po krajšem prijaznem pogovoru sem izvedel, da sta Zasavca pravzaprav iz Trbovelj. "Zasavci ste dobri ljudje, vse sreče vam želim, da se vse dobro izteče" sem jima dejal v slovo.

Tonček in Jolanda sta se vrnila. Ob kavici sem mu rekel: "A vidiš hudiča, lani sem skušal zdravo živeti, pil veliko vode pa bi me skoraj pobralo, letos pa kar spet seksam, pijem pivo in kakšen cigaret pokadim, pa je vse ok!".

"Ja nazadnje si bil tudi ti zelo bolan", je v smehu dodal.

Meni kar ni bilo do pogovora in sem ob njunem pogovoru molče razmišljal kako se počuti ob vedenju, da se bo kmalu srečal s svojim koncem. Sam sem bil v večjem šoku kot on sam. Opazoval sem okolico in rumeno oranžno osušene liste, ki so odpadali z dreves in se pozibavali v ritmu vetra ob sončnih žarkih, ki so se prebijali skozi vse manj goste krošnje in golo vejevje dreves ter padali vse povprek na tla tudi na mize lokala. Na nebu se je naredil velik križ dveh avionskih pist, ki je nato počasi začel bledeti. Kaka simbolika jesen narave in jesen življenja. Tonček je zelo pogumen. Ne zasluži si trpljenja.

Povedal je, da je fizično še kar pri sebi in, da je za dve uri celo skočil ven, da je šel plačati položnice. "Veš najraje bi jih prosil, da me evtanazirajo, ne prenesem fizičnih bolečin", je dejal povsem sproščeno. Jolanda je pripomnila, da je njen mož s protibolečinsko črpalko živel še pet let.

"Že že, v tem te povsem podpiram tudi sam bi želel to ampak saj veš, da je naša družba preveč katoliška in, da RKC v Sloveniji, ne bo nikoli pristala na to, trpljenje je potrebno po njenem nauku, ker je za njo vsako življenje sveto. Tako ne boš mogel živeti sam, lahko v kriznih trenutkih padeš se polomiš, pa ne boš mogel poklicati niti pomoči, predlagaj na viziti podaljšano zdravljenje, v tem času, glede, da si vlogo za dom že oddal, ti morda najdejo kjerkoli ustrezno nastanitev in oskrbo", sem dodal.

Pomislil sem morda bi prišla v poštev oskrba na domu preko Hospica, opozoril sem ju na HOSPIC info točko v predverju UKC-ja, Jolanda je prepisala kontaktne podatke in klicali smo na tel. št. ampak se ni žal nihče oglasil. Verjetno je že pozno in, ker je to društvo prav verjetno tam nikogar ni.

Spodaj na terasi pred UKC smo posedeli še na klopcah ter se zapletli v pogovor. Mlajši fant, ki se spozna na touch telefone je pomagal v Tončkov telefon vnesti Jolandino število, meni ni uspelo. Pogovor je stekel o gostilni Micki, kamor je Tonček zahajal redno na kosilo.

Ko sva z Jolando odšla naju je Tonček pospremil do avtobusne postaje kjer smo se posedli. Jolanda ga je skrivaj poklicala on pa je hitel iskati telefon. Ko je videl kdo ga kliče, sta se otroško veselo nasmejala oba. Potem, ko sva dočakala drugi avtobus, ki je imel rampo, sem ob slovesu s Tončkom zaznal v njegovih očeh solze. Bilo mu je hudo. Upam, da se še vidimo. V duši pomirjen sem odhajal domov, ker se mi je večkrat zgodilo, da me je smrt prijatelja prehitela. Prijatelj drži se, tole sem moral spraviti iz sebe.
20. oktober 2017 | Kategorije: Osebno | Zaznamki: prijatelj, Tonček, in, njegova, bolezen, jesen, obisk v UKC, Dso Fužine | Komentarji (0)
Liverpool spremljam kot navijač že vse od leta 1975. V sedemdesetih in osemdesetih prejšnjega stoletja je LFC osvojil kar fantastične štiri naslove evropskih državnih prvakov. A potem je s tragedijo Heysell in Hill'sborough prišel dolgoletni mednarodni mrk, ki je bil prekinjen v novem stoletju najprej leta 2001 z zmago v predhodnici današnje Lige Evropa oz. v pokalu UEFA in 2005 z osvojitvijo Lige prvakov. A zadnjih deset let kljub izjemni zgodovini, veličastnim lovorikam, tista zadnja 2005 je bila med najbolj vznemirljivimi, sploh od finala Lige prvakov ter poraza proti Milanu leta 2007 in sploh po prevzemu kluba z Ameriškima lastnikoma, je klub iz leta v leto padal v povprečne rezultate z izjemo tiste zadnje, ko bi skoraj osvojili naslov Premier lige v zadnji sezoni igranja Stevena Gerrarda, niso dosegli kakšne višje kvalitete.

Nazadnje so se pod vodstvom Jurgena Kloppa prebili v finale Liga Evropa, ki so ga gladko izgubili. Kot sem rekel me zadnjih deset let iz leta v leto niso prepričali, vsakoletne menjave in transferji igralcev pa so zaradi globalnega nogometa prinašali presenečenja za presenečenjem tako, da so bile enajsterice že po pol sezone dodobra premešane in nesposobne trajnih uspešnih rezultatov daljše obdobje.

Včeraj je izgledalo izvrstno za LFC, a po drugi strani se mi je dozdevalo, da je imel Maribor slab večer oz., da so povsem precenili svoje moči in postavitev. Če bi vijoličasti igrali samo bunker z agresivno obrambo na meji prekrškov, ne bi LFC zabil sedmih golov. Prav proti taki postavitvi se ve, da ima zasedba LFC-ja velike težave, kar se je letos že večkrat izkazalo. Morda bi se odprla tudi kakšna resna priložnost za presenečenje v kakšnem individualnem prodoru in protinapadu za Maribor. Tako pa niso igralci stali ne preveč nazaj ne preveč naprej, na sredini pa so vijoličasti izgubljali žogo za žogo in omogočili hitrejšim nasprotnim igralcem prodore in lepe akcije, ki so skoraj vse končale v Mariborskem golu.

Ali je LFC res prestavil v višji kvalitativni razred, se bo videlo že kmalu proti Sevilli in Spartaku iz Moskve, ki je včeraj demoliral Sevillo in zaprl Mariboru vrata za nastope v Ligi Evropa spomladi? Ko sem se nazadnje pogovarjal z Gregorjem Židanom, ki ga večkrat tu srečujem sem mu izrekel upanje na pozitivni izid vijolic, on pa je kategorično dejal, da bo minimalno ducat golov v mariborski mreži zaradi realne razlike v kvaliteti moštev. Če sem prav prebral so Redsi postavili rezultatski rekord, zadnje velike zmage se spominjam proti HSV-ju Ika Buljana, ko je bil po rezultatu 6:0 nemški vratar Rudi Kargus razglašen za najboljšega igralca tekme kljub prejetim šestim zadetkom.

Morda pa mi le ne bo treba čakati spet 21 let do leta 2026, da ponovno osvojijo ligo prvakov, če bom sploh še živ. A za včeraj bi le rekel, da je imel Maribor enega od slabih večerov, da spet LFC ni bil tako posebej dober kljub strelskemu rekordu.
18. oktober 2017 | Kategorije: Šport | Zaznamki: Maribor vs LFC | Komentarji (1)
Ko sem danes pogledal na hitro novice me je v bistvu pritegnil čivk prvaka opozicijske stranke SDS, ki je volivce pozval proti predsedniškemu kandidatu Borutu Pahorju. V bistvu bi naivni opazovalec in potencialni volivec pomislil, da se je opozicijski lider s strani v preteklem mandatu servilnega Boruta, odrekel njegovih uslug in ga več ne potrebuje. Dosegel je z njegovo pomočjo sestavo Ustavnega sodišča RS, ki je začelo delovati politično in si tako najbrž zagotovil dokončno garancijo, da v resnici ne bo nikoli odgovarjal za korupcijska kazniva dejanja: neznanega dne na neznanem mestu neznanega kaznivega dejanja. Poskrbel je zelo spretno, da je zabrisal vse sledi dokazov kaznivih dejanj, vsi, ki bi se morda nekoč skesali so v glavnem že pokojni, če se pa najde kakšen primerek tipa Hvalica, Čuš, so jih hitro diskreditirali in utišali, za to je res pravi mojster. Vse drugo kar je nakazovalo na njegovo vpletenost pa je s pomočjo napadov na pravosodje in mnenj strokovnjakov, ki so njegovi somišljeniki in pripadniki njegove politične agende, ki so prišli tudi s pomočjo predlogov predsednika RS na položaje, spremenil na raven obrekovanja in čenč, ki so podlaga za odškodninske tožbe. In vsi ti, ki jim je domnevno toliko za našo domovino, bodo zahtevali odškodnine, ki jih bodo plačali na svojih ramenih davkoplačevalci, ki so mimogrede tudi njihovi volivci. Toliko o tem, koliko jim je do domovine oz. jim gre le za denar in politično moč, četudi ga bodo plačali njihovi pristaši.

A v resnici gre za dobro premišljeni spin, da se mobilizira vse volivce, ki so proti Janši, da izbirajo Boruta Pahorja, za katerega se zdi, da je že izvoljen, čeprav so volitve šele v nedeljo. Kolikor izgleda predsedniška funkcija brez velike izvršne moči, ki je bila posledica strahu Demosa pred prevelikimi pooblastili nekdanjega predsednika Milana Kučana, vendar le omogoča imenovanja ljudi na določene položaje, tudi v tako za Janšo osovraženem sodstvu. Sprevrženost tega je, da Janša ni pozval naj volivci volijo predsedniško kandidatko, ki jo kandidirala SDS. Ta je več kot očitno kolateralna škoda ali žrtvovana figura v politični šahovski partiji, kako na mesto predsednika RS ustoličiti dosedanjega predsednika države. Sam sem že mnogo prej povedal koga bom volil, ker me je dosedanji predsednik republike, ki sem ga zaradi degradacije predsedniške funkcije v sedanjem mandatu pozival k odstopu, zelo razočaral. Ko vidim, kako Pahorja podpira desna salonska stanovska levica SD na čelu z Dušanom Kumrom, potem se jasno vidi, da je že skoraj gotovo, da bo Pahor zmagovalec. Razen, če se res ne zgodi kakšno večje presenečenje. Gotovo bo potrebno počakati tudi, kaj bodo pozivali iz prižnic pripadniki RKC v Sloveniji, ki so nazadnje podprli Boruta Pahorja proti Danilu Turku, pred tem Danila Turka proti Lojzetu Peterletu? Račun, ki so ga pod mizo izstavili državi je bil zelo visok.

Alora naj zaključim, ne bom glasoval za Pahorja, čeprav bo marsikdo glasoval ravno zanj zaradi Janševega poziva. Če pride do drugega kroga v primeru presenečenja, ki sliši na ime Marjan Šarec, ki mu namenjam tudi svoj glas, potem se bo šele videlo za kako premišljen Janšev spin je šlo. Ko ne bo v igri več kandidatov NSi, SDS, SLS ipd., takrat bo sprejemljiv samo še Borut Pahor. Še ena politična elementarna nesreča za Slovenijo. In vsi tisti poklici in dela, ki se jih je lotil v času prve politične kampanje, bodo še naprej živeli pod sramotnimi plačilnim pogoji, ki ne dosegajo niti minimalne plače. In potem bo govoril o človeškem dostojanstvu, ki ga je že zdavnaj pokopala prav njegova kapitalistično orientirana desna salonska levica tipa SD, ki je več kot očitno pozabila na svoje korenine.
16. oktober 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: poteza, voditelja, opozicijske, stranke | Komentarji (4)
1 2 3
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 164441
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34293 // Odgovorov: 1864999
Blog avtorjev: 3566 // Blogov: 85121 // Komentarjev: 1217131
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217524 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "