Zjutraj je prenehalo deževati. Tina me je lepo obrila in stuširala ter odišavila. Ker se je bližala ura pol deseti so mi že kar nadeli jakno. Ko je prišla Val, sem na njeno prošnjo kje bi lahko dobila kartice in znamke skočil na pošto. Zato sem malo zamudil, saj je kombi z voznikom že čakal. Odpravili smo se okrog 10. ure. Tokrat nisem pozabil naslonjala za glavo, ki mi je presneto prav prišel po kamniti potki proti izviru reke Krke oz. pred Krško jamo.

V Krki smo zavili proti vasi Podbukovje, kjer domujeta Silva in Dušan. V idiličnem vaškem kraju sta si pred enajstimi leti kupila in dokončala prelepo hišo, čisto zraven vasi, ki postaja prepoznavna po TV nadaljevanki "Reka ljubezni". V pritličju smo se namestili v Dušanov kabinet, ker po stopnicah ni bilo mogoče z vozičkom. Silva je šla razkazati Val hišo, nad katero je bila navdušena. Ocenila, da je taka hiša v Angliji vredna 500.000 EUR, ko je slišala, da je naprodaj. Ker sta že v letih in imata več opravka z zdravstvenimi storitvami, se nameravata preseliti v Ljubljano. Imela sta ponudbo za 150.000 EUR in nista sprejela, ker sta ocenila, da je prenizko postavljena cena. Val je ocenila, da bi morala prodati vsaj za polovico cene na otoku torej min. 250.000 EUR ter, da naj počakata na primernega kupca in ne preprodajalca, ki si želi komforta v idiličnem vaškem okolju in ni tako oddaljen od vse bolj prepoznavne vasi, blizu reke Krke in ne tako daleč od Ljubljane. Vse naokoli so mlade družine z majhnimi otroki. Zanimivo je, da v vasi živi tudi Anglež, ki je z mamo prišel iz Južne Afrike, žal je nedavno umrla. Val je bila prijetno presenečena nad škotskim govedom, ki se je paslo na enem posestvu.

Silva in Dušan sta nas lepo pogostila, pridružil se je tudi Avguštin, ki je vmes kot ljubitelj gozda in gobarjenja skočil v bližnji gozd, ni bilo kaj prida nabirke a našel je dva sveže dišeča jurčka.

Ker smo se dobro okrepčali smo odšli nato kar na izvir reke Krke. Za trenutek je posijalo sonce, potka je bila za invalidski voziček kar zahtevna. Dobro me je zrukalo, malo sem jo pičil po travi a bilo je blatno in mokro. Ko smo prišli nazaj smo pozvonili na turistični kmetiji in si izposodili vodovodno cev s katero so mi nato oprali gume. Gospa je bila prijazna in nam namenila nekaj prospektov za gostjo, žal vse v slovenskem jeziku. Jezila se je nad dejstvom, da Slovenci ne znamo dobro promovirati kmečkega turizma tu v kraju, ki je postal medijsko prepoznaven in ima bogato kulturno, etnografsko in naravno dediščino. Ženice so odšle v Salzburg na ekskurzijo in bile navdušene nad tem, kako to dobro znajo Avstrijci.

Nazaj grede smo se ustavili še v kavarni Pri Joži na Fužini, kjer pa smo le našli en angleški prospekt v vitrini turističnega društva "Welcome to Zagradec". Mimogrede nam je Avguštin pokazal svojo domačijo.

Popoldne sva se še pogovarjala z Radom. Kasneje sem jo presenetil z darilom, ki pa ga žal ni mogla odnesti s seboj na letalo, ker je imela prijavljeno le ročno prtljago. Odšla sva na pošto in poslala paket ter se peš odpravila proti Mostam. Tam sva se v zelo prijetnem lokalu v intimnem ambientu pogovarjala dolgo časa. Povedala mi je mnoge reči, katere mi kljub dolgoletnemu prijateljstvu niso bile znane. Elena je sporočila, da ni mogla priti, ker je preminul en njihov uporabnik. Dogovorili sta se za naslednjič, meni pa je tudi ustrezalo kajti v tisto sosesko me prav nič ne mika. Preden je padel mrak sva se poslovila, sledil je objem in vroč poljub. Kljub temu da, ko postane hladneje imam težave z vožnjo zunaj sem kar žarel. Ko me je srečal dolgoletni prijatelj, ki si je spremenil ime in je sedaj Adrian Patrick ter se ukvarja z bioenergijo, mi je rekel, da mi avra kar žari.

Alora za konec naj ponovim, da, če iščete idilično urejeno vaško okolje za umirjeno družinsko življenje, čisto blizu vasi Krka, skozi katero teče reka ljubezni oz. Krka, potem boste več kot zadovoljni ter tudi našli svoj raj na zemlji.



































































V torek dopoldne spet dež. Nebo se noče in noče razjasniti. Da bi vsaj par sončnih žarkov lahko posijalo. Po tihem sem upal, da se le zgodi, če drugega ne vsaj v sredo.

Sledilo je prijetno druženje z Dušanom, Silvo in njenim očetom v domski kavarni. Rado je pri 94-ih še pravi kaveljc in korenina. Koliko je samo osvojil gorskih vrhov, najbrž rekorder po planinskih dnevnikih, ki jih je Val z zanimanjem ogledovala. Da ne omenjam koliko let je samo prepeval. Vedno rad zapojem z njim, takrat se spontano pridružijo običajno še drugi sostanovalci. Marsikaj sem ji prevedel iz njegovega življenja in bila je fascinirana. Za Radota in njegovo nadvse zanimivo življenje sem se domislil slogan: "RADO ima RAD ljudi, tudi ljudje RADA imajo RADI.", ki ga bom uporabil, če bova spisala morda do njegove 100 obletnice njegove spomine. Nekoč me je vprašal od kje je kot mlad fant dobil pogum, da je dezertiral iz italijanske vojske in se pridružil partizanom. Najbolje sem mu odgovoril z člankom dr. Janka Pleterskega v Primorskih novicah, ko je prelepo opisal karakter primorskih fantov, ki so bili narodno zavedni, so trpeli dolgo fašistični italijanski teror in poskuse raznarodovanja ter seveda so se zavedali socialnih krivic, ki jih je determiniral socialni status.

Pristopil je 98 letni Bajo, ki sem ga prosil prejšnjega dne, če nama bo pokazal svojo sobo v novo izgrajenem drugem nadstropju. Odšla sva z njim v drugo nadstropje. Postregel jo je gostoljubno s svežim sadjem. Stekla je dolga debata in tudi nad njegovo zgodbo je bila navdušena. Ko je ponovila kakšno je trenutno stanje v Angliji jo je seveda Bajo vprašal zakaj se ljudje ne uprejo. Povedala mu je, da je to nemogoča misija, da desnica drži vse pod kontrolo vključno z mediji, levica in sredina pa sta tudi razdeljeni na levi in desni del, zaradi česar ob nesodelovanju desnih levih je levica nezmožna česarkoli. Poslanec, ki je uspel z sprejetjem zakona o odpravi suženjstva, je v bistvu uporabil trik in ta zakon je bil v bistvu sprejet samo zaradi dejstva, da so vplivni poslanci mislili, da bodo več zaslužili in ne veliko izgubili, torej se jim je žvižgalo za TČP ampak so zasledovali le profit. Bila je presenečena in šokirana nad dejstvom, da se hoče v Sloveniji izbrisati spomin na NOB in vlogo Tita, ki ga večina ljudi na otoku ceni in spoštuje. Morda mora na otok 1000 Slovencev, ki bi ljudi spodbudili k socialni revoluciji, sem pripomnil. Morda res. Nasmehnila se je. Baju je povedala, da se čez dober mesec upokoji. Jaz pa sem jo pohecal, če bo prišla živeti kar k meni in bo prva stanovalka iz druge države. Morda, se je pohecala, le nekaj bom moral ukreniti z hrano, ki ji pri nas v domu ne odgovarja. Popoldne je odšla na srečanje z dolgoletno prijateljico Jelko.
Ko sva se v ponedeljek zgodaj popoldne vrnila domov, me je na mizi čakalo presenečenje, spomnila se me je moja tudi invalidna sestra Vida s steklenico Simčičeve malvazije, kavico in sporočilom, da prejmem poštno pošiljko za rojstni dan. Priložila je tudi 20 EUR. Hvala sestri. V hipu sem odtaval v otroštvo, ko sva posedala na deki položeni na travo in uživala na svežem vaškem zraku ter v lepem vremenu. Ko pa so se prikradli oblaki in se je ulil dež, sem jo jaz po vseh štirih popihal pod atov kozolec, ona pa tega ni zmogla in jo je navadno vedno premočilo.

Komaj sva si z Val slekla jakni je sledil že nov obisk. Uletela je nekdanja predsedniška kandidatka Elena, ki se je želela srečati z Val. S seboj je prinesla dobre puranove zrezke z gobicami in sirovimi štruklji h katerim se je dobro prilegla Simčičeva malvazija. Na Zbiljah nisem imel ravno sreče z ozkimi rezanci, ki so bili trdi oz. najbrž premalo kuhani, zato mi je kar teknilo ponujeno. Z asistentko Lauro sta mi zapeli Happy birthday.

Srečanje je bilo prisrčno kot v starih dobrih časih, ko smo hoteli svet obrniti okoli, pa je svet mnoge od nas, tudi mene obrnil na glavo. Ni kaj, Elena je res od hudiča in se nikoli ne preda. Sploh mi ni jasno od kje ji ob tako krhkem telesu in obstoječem zdravstvenemu stanju toliko volje, psihične moči, da se bori še naprej. Neverjetno. Po moje je svetovni fenomen.

Ne glede, da ni nikoli več kandidirala za predsednika in da sva se razšla, če bi kandidirala, bi jo spet volil. Jazbec je odstopil, torej bom volil Kamniškega župana Šarca, saj sem po duši Kamničan. Če pa bom moral v drugem krogu izbirati med privilegiranem Pahorjem in Ljudmilo Novak, ki mi tudi ni preveč pri srcu, bom vseeno glasoval za njo. Ko že mene ni bilo več v Kamniku, je menda v zavodu poučevala Nemščino. Tudi enkrat se je lepo odzvala na dražbo v korist invalidov. Njena stranka pa je preko njenih sodelavcev prevzela vodilno vlogo, da ji je kot opozicijski stranki uspelo sprejeti Zakon o osebni asistenci, kar me je popolnoma presenetilo. Kaj takega nisem pričakoval, da bom dočakal v življenju. Tega invalidi najbrž ne bodo pozabili. V normalnem političnem prostoru lahko koristi tudi zmerna krščanska stranka, ki kar naprej ne povzdiguje domobranstva in kolaboracije, večina teh skrajnežev je itak prestopila v SDS. Brez široke podpore kristjanov OF in ne kolaboraciji, tudi partizanska vojska ne bi bila tako uspešna pri osvoboditvi naše tedanje domovine. Ma tisti Avstralec srbskih korenin brez rok in nog, sem pozabil njegovo ime, morda mu je ime Nick, Eleni ne seže do kolen. Ker sem pred leti prekinil z njenim društvom sem bil presenečen, da so se preselili na Železno cesto, kamor naju je povabila, da prideva na obisk.

Prišel je še Rudi iz sosednjega bloka. Asistentki Lauri je pohvalil pojedino saj obožuje puranove zrezke z gobicami v omaki. Razveselil se je srečanja z Eleno in Val. In vnela se je prava debata o vsem mogočem seveda po angleško. Vmes sem skočil na recepcijo in se zmotil ter kar po angleško vprašal, če lahko preverijo v knjigo obiskov, kdaj naj bi me iskala sestra? Izvedel sem, da dopoldan a po kasneje opravljenem telefonskem pogovoru mi je povedala, da me je iskal njen mož Slavko.

Zunaj kar ni hotelo prenehati deževati. Val sem vprašal, če bi hotela naslednji dan, da jo prijatelj popelje z oldtimer chopper motorjem na Žagarski vrh, čudovito razgledno točko? Dejala je, da si ne upa zaradi težav s kostmi. Po slovesu sem tega dne po Odmevih, že kar utrujen legel k počitku.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163660
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863850
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84618 // Komentarjev: 1210859
Avtorji fotografij: 25374 // Slik: 216443 // Videov: 19264 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "