Ker sem alergičen na policijsko nasilje sem ob gledanju posnetkov iz Katalonije bil zelo ogorčen. Kar pošteno sem nekaj krat naglas zaklel. Razumem poseben položaj, ki je za Katalonce daleč težji v želji po samostojni državi, kot je bil nekoč za nas Slovence. Španska ustava namreč ne daje Kataloncem pravice do samoodločbe kot jo je Slovencem dajala Ustava SFRJ iz leta 1974. Tiste razvpite in osovražene "demokratično socialistične" za naše desničarje "totalitarne" Titove Jugoslavije, ki bi ji morali kljub njihovem drugačnemu nazoru, vseeno biti hvaležni, da smo Slovenci v tretjem poskusu uresničili tisočletne sanje naših prednikov.

A vendar prizori brutalnega nasilja nad nemočnimi civilisti do zob oboroženih uniformiranih policistov in pripadnikov nekdanje Francove paravojaške fašistične enote, niso primeren odziv španske države. So izraz kršenja in teptanja temeljnih človekovih pravic Kataloncev ter univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. Pravzaprav so storili huda kazniva dejanja brutalnega nasilja za katera bi morali posamezni policisti in para vojaki kazensko ter materialno odgovarjati žrtvam nasilja.

Katalonce čaka še težka in mučna dolgotrajna in najbrž dolgoletna bitka za uresničitev samostojne in neodvisne države Katalonije, ki je pogojena s spremembo zvezne ustave in sprejetjem zveznih ustavnih amandmajev, ki bi to dopustili in postavili osnovo za temeljno ustavno listino za izvedbo plebiscita in razglasitev samostojnosti. Ovira na tej poti je seveda tudi državna ureditev, ki je Kraljevina oz. monarhija.

Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč političnim pretresom v 19. in 20. stoletju:
Ustava iz Bayone (1808) – v resnici ni ustava. Po vstaji v Aranjuezu, je Napoleon v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ustave, ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat Jožef I.
Ustava iz 1812 (špansko La Pepa (Joža), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in absolutisti. Veljala je samo šest let, zato ker jo Ferdinand VII. ni spoštoval (1812-1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820-1823; 1836-1837)
Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati Izabele II. je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812.
Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila.
Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela
Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti generala Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. Alfonz XII. iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji.
Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike
Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes.

Čeprav trdijo danes nekateri politiki, da je slovenska osamosvojitev padla iz nebes, morda, ker nas je med prvimi priznal Vatikan, pa se je še pred 10 dnevno vojno in tudi po njej bila v Beogradu huda pravna in politična bitka, ki jo ti politiki nočejo videti. Ko je Demos hotel plebiscit oz. konkretno Pučnik po principu 50% + 1 glas, je tedanje Predsedstvo SRS v katerem sta sedela tudi Oman in Plut zahtevalo več kot 80% volilno udeležbo, češ menda se ne boji Pučnik lastnega naroda. K sreči smo imeli na čelu Predsedstva SFRJ Slovenca, ki je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil veliko pripomogel, da se je vse skupaj srečno končalo in, da ni prišlo do tako brutalne uporabe sile kot je kasneje eskalirala s strahotnimi posledicami na Hrvaškem, v Bosni, kasneje na Kosovu.

Res, da so Katalonci glasovali v 90 % za in, da bode v oči volilna udeležba manjša od 50% ter hkrati onemogočenih 1,1 volivcev, med njimi zaseženih 700.000 volilnih listkov, tudi v tem primeru Katalonci ne bi dosegli slovenskih 88 % za oziroma absolutne večine.

Vesel sem, da je Katalonska opozicija, ki je sicer proti odcepitvi Katalonije obsodila nasilje policije in paravojaških enot. Še vsako brutalno nasilje državnih organov proti politiki mirnega odpora po katerem je slovel legendarni Mahatma Gandi, je zlomilo velike imperije in vojaške sile.

In, če Kataloncem nekoč uspe upam, da bodo Špancem živečim v Kataloniji res demokratično jamčili enake državljanske pravice in svoboščine ter dolžnosti. Da ne bodo delovali kot v Ukrajini in nenazadnje ponovili napak, ki jih pretirani nacionalizem kaj hitro neodgovorno in na videz naivno a v bistvu preračunljivo dopusti. Po tihem sem se bal, da bodo Španske oblasti uporabili insceniran teroristični napad, ki bi dal podlago za še večjo državno represijo, kot so jo na svoji koži občutili Baski, ki pa so se nekoč uprli z orožjem. Saj vsi vedo, ko je ogrožena ustavna ureditev, je policijskim vojaškim in tajnim obveščevalnim službam dovoljeno tudi preko dopuščenih mej zakonov.
3. oktober 2017 | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: ogorčen protest | Komentarji (3)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 164518
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34296 // Odgovorov: 1865165
Blog avtorjev: 3563 // Blogov: 84880 // Komentarjev: 1217761
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217602 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "