Daleč, tako blizu ... - III. del
Ponedeljek zjutraj sem upal, da se bo vreme izboljšalo. A se ni in ni hotelo razjasniti. Dež je vseskozi padal, ko smo se peljali na Zbiljsko jezero. Na Zbiljah sem bil le enkrat doslej in to še kot srednješolec. Spominjam se, da nas je tja peljal takratni vzgojitelj Debeljak iz tedaj Kamniškega ZUIM-a. Danes slišim, da se imenujejo CIRIUS. V spominu mi je ostalo prelepo potovanje s čolnom po jezeru, ki pa se je zapletlo, ker smo se zagozdili v mulju. No k sreči se je vse srečno končalo.

Z Val sva radovedno opazovala krajino in kramljala o vsem mogočem, se spominjala tudi preteklih zabavnih in vznemirljivih srečanj. Tudi še iz časov, ko smo hoteli delati invalidsko revolucijo in je kot predavateljica opolnomočila mnoge uporabnike na področju socialnega varstva. Njena kolegica Ann Davis še danes po svetu ponosno nosi kaseto s posnetki demonstracij, ko smo z vozički blokirali Šubičevo, Slovensko, Prešernovo in Erjavčevo.

Avguštin je odlično vozil tako, da sem glede na to, da nisem namestil naslonjala za glavo, preprosto pozabil, niti enkrat omahnil niti levo niti desno in sem odlično sedel. To je tudi odvisno od hlač, v nekaterih se počutim odlično, v drugih bolj ohlapnih sedim težje. Na Zbiljah je še vedno deževalo in odšla sva v bistro Dotik na kavico. Kako fantastično je piti kavico ob prelepem pogledu na jezero, labode v bližini in daljavi, številne druge ptice. Celo lastovice sem še videl in se začudil, saj so se navadno začele zbirati koncem avgusta in množično odšle na jugu v prvih treh dneh septembra. Je morda to že posledica klimatskih sprememb.

Val mi je razložila, da je v Združenem kraljestvu prava štala, ki spominja na razmere v 30 letih prejšnjega stoletja v tedanji Nemčiji. Ogromno rasizma, nacionalizma celo pojavljanja skrajnih oblik fašizma. Ljudi so z Brexitom desničarji pošteno nategnili, kontrolirajo vse medije in ljudi "slepijo z medijskimi lažmi in manipulacijami" ter vzdržujejo atmosfero strahu. Odšlo je preko 10.000 zdravnikov. Tujci odhajajo v svoje dežele, ker ne želijo biti izven EU. Funt se je prepolovil v primerjavi z eurom, kar je pripeljalo do večjega navala turistov. Ljudje živijo večinoma neprimerno težje in slabše z izjemo peščice bogatašev, ki postajajo še bolj nesramno bogati na ta račun. Ljudje, ki imajo možnost zaradi svojih korenin jemljejo irske potne liste. Škoti bodo popenili, če ne bodo več v EU. Banke se selijo v Frankfurt, Pariz in druge prestolnice EU.

Po kavici sva se sprehodila ob jezeru, ker je začelo bolj deževati sva se vrnila pod streho, nisva imela marele. Hranila sva s kupljeno koruzo prelepe bele labode in račke vseh barv.
Kar naenkrat so se od vsepovsod in z vseh smeri jezera pojavili številni labodi, eni so še prihajali, ko so začutili hrano. Ko je zmanjkalo hrane so po čakanju odhajali. Lepo je bilo opazovati kako vzletajo in pristajajo na vodi in njihov nizek ter višji let jate in posameznikov. Pri vzletanju napravijo pravi trušč, saj na začetku tekajo po vodi in udarjajo s krili preden vzletijo. Še bolj zabavo je gledati pristajanje, ko se podrsajo z nogami po vodi preden pristanejo.

Privoščila sva si kosilo v bistroju, prijazen mladenič naju je lepo postregel. Spila sva kozarček belega dobrega vina. In za dobrih 15 minut je za naju posijalo celo sonce. Barva vode se je začela spreminjati na posameznih delih jezera, ko je prišla svetloba iz neba. Odšla sva pred veliko karto krajev Medvoške regije opremljenih s slikami in opisi, ki sem jih ji prevajal sproti. Pregledala sva enostavnejše, zahtevne in težke kolesarske ture, ki so odlično markirane. Kot ljubiteljica kolesarjenja je Val nekoč že enkrat prišla s kolesom in z Urošem sta prekolesarila od Mokronoga do Kostanjevice na Krki, po stari cesti. Takrat je tudi spoznala mojo pokojno mamo Minko. Glede na zdravstvene težave s kostmi zaradi osteoporoze, nedavno si je zlomila ob padcu oba zapestja, bi kaj takega kolesarskega sicer želela, a bi bilo najbrž težko izvedljivo.

Čas je spet hitro tekel in že je prišel šofer po naju, prosila sva ga za nekaj slik, ki jih delim tu z bralci. Že smo bili na poti proti Ljubljani. Prelepo dopoldne, predstavljal sem si kako mora biti lepo na Zbiljah poleti. A prav verjetno je najbrž tudi velika gneča. V sredo se odpraviva še v deželo Josipa Jurčiča in Krjavlja, na Dolenjsko, tam kjer izvira reka Ljubezni. Ni pravi Slovenec, če ni bil vsaj enkrat na Triglavu, pravi pregovor. Res ne skačem in nisem bil na Triglavu. Toda ni pravi Dolenjec tudi, če ne gre enkrat na izvir Krke. No to pa sedaj vendar le postanem prav kmalu.

Se nadaljuje ...
























Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 104 | Ocena 4.2 od 15 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Lejga fanta. Dolg te že nism vidu v živo

:-)

Lp
Eli
pred 3 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163619
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34265 // Odgovorov: 1863757
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84579 // Komentarjev: 1210484
Avtorji fotografij: 25370 // Slik: 216347 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "