Ivo med 10 in 13
Čeravno težko premikam roke za premikanje listov knjig in mi branje pomeni napor, občasno še preberem kakšno knjigo za katero se navdušim. Znanec, ki zelo redno obiskuje očeta in zanj res vzorno skrbi kljub naporni službi ter mu zelo polepša njegovo jesen življenja, me je prijazno ogovoril večkrat, ko je zapazil, da imam rad šport in športne prenose in hitro je stekla obojestransko beseda o športu in še marsičem, ko je čakal, da mu pozno zvečer odprejo vrata, da se poda domov. Vsakemu staršu bi privoščil tako pozornega in skrbnega sina, prijazno me je večkrat pozdravila tudi njegova mama, ki se jo dobro spominjam iz Bežigrajske soseske.

Tako mi je prinesel za branje knjigo o Ivu Daneu, imenitnem in po moje najboljšem slovenskem košarkarju vseh časov, ki jo je spisal novinar Bojan Budja. Ko se navdušim nad neko knjigo jo preberem na mah in res gre za prijetno branje, prekrasno slikovno opremljenost knjige, s čudovitimi miselnimi vložki mnenj znanih Slovencev, ki so in še prijateljujejo z njim ali so bili z njim kakorkoli drugače povezani. Kot sem že večkrat za kakšno knjigo zapisal, da bi sodila na police vsake slovenske družine in slehernega posameznika, menim, da je tudi za to knjigo nekaj podobnega.

Predvsem bi morali knjigo prebrati tudi vsi mladi navdušenci, imajo in se bodo imeli po kom zgledovati. Četudi se morda sliši čudno, ne po Messiju, Ronaldu, Dragiću idr., najboljši vzor jim je in jim bo lahko prav Ivo Daneu. Knjiga vsebuje seveda kopico zanimivih statističnih podatkov, ki se jih ni mogoče vseh zapomniti, iz tega vidika prav pride, da se jo vzame v roke večkrat in je uporabna za ugankarske in edukativne teme iz športnega življenja v prejšnji državi.

Sam sem bil tedaj še premlad in sem košarko začel spremljati po veličastnem naslovu svetovnega prvenstva Jugoslavije v Manili, ki jo je začinil tudi izjemni slovenski košarkar Peter Vilfan, v tej generaciji pa so bili že prekaljeni asi, ki so mnogi kot mladeniči začenjali, ko se je poslavljala generacija Iva Daneua. A kot šestletni otrok sem že vedel, da smo leta 1970 osvojili naslov svetovnega prvaka in to v Ljubljani, lani sem si ogledal tudi čudovit igrani film o tem veličastnem dogodku po istoimenem sloganu navijačev iz tistega časa "Luna vaša, zlata naša".

Knjiga se me je dotaknila v marsičem. Najprej kako je kruta usoda zarezala v družino, ki so jo Nemci za časa vojne izgnali v Srbijo in kako je vsak član družine vzel s seboj le stvari, ki so šle v nahrbtnik. Mama pa je kuhala tako izvrstno marmelado, da so jo hoteli otroci pojesti vso naenkrat, da ne bi ostala. Poleg tega se me je zelo dotaknilo kako so domačini v vasici blizu Topole sprejeli izgnance in jim ponudili bivanje v njihovih domovih, kaj takega bi bilo danes nepredstavljivo, ko nacionalisti vsakodnevno delajo tako paniko in nestrpnost do nesrečnih beguncev in migrantov. Mnogi najbrž niti ne vedo, da smo bili Slovenci zaradi grozovite vojne tudi begunci in tudi migranti. In morda nas zaradi norosti vojn po svetu spet doleti ta huda in kruta usoda.

Iva sta v življenju spremljali dve veliki ljubezni in sicer košarka ter njegovo dekle in kasnejša soproga, fascinira predvsem navezanost in povezanost njune družine za časa njegovega športnega udejstvovanja na vrhunski ravni in tudi kasneje.

V kakšnih skromnih pogojih v primerjavi z današnjim razvojem so se samo z vztrajnostjo, trdim garanjem in talentom prebili mladi nadobudni športniki do uspeha, to je za današnje mlajše generacije nepredstavljivo. A zelo poučno. Mislim, da je bil Ivo leta 2018, ko so se slovenski košarkarji postavili na evropski prestol, bolj vesel kot vseh svojih uspehov za časa njegovega igranja. Seveda je opis dogajanja po letih v knjigi opisano tudi z obilico šaljivih situacij.

Do danes nisem vedel, da so tedaj igralci lahko zadrževali žogo kolikor so hoteli od tod tudi presenetljiv izid njegove prve uradne tekme, če sem si prav zapomnil 5:4, usnjene žoge so bile sešite iz usnja največkrat v jajčasti obliki, igrali so na peščenih igriščih. Do prve prave žoge so prišli, da so jo sunili Američanom na izviren in smešen način s pomočjo hišnika in oskrbnika igrišča, ki so prišli tod na priprave. Kot mlademu tenis ni bil dostopen iz socialnih razlogov, nogomet ga je minil, ko je enkrat zadet v glavo ostal pokošen in nezavesten. Ostala mu je košarka in pri tej je bil poleg talenta s trdim garanjem ob delu, odličen, najboljši med najboljšimi.

Med izobraževanjem ga je spodneslo podcenjevaje kartografije in nepopustljivi profesor, odločil se je popolnoma predati športu, ko je bil postavljen pred izbiro, kjer je prednost dal košarki. Lahko bi odlično zaslužil in pod dobrimi pogoji igral v tujih klubih, ponudbo v Essnu je zavrnil, ker so se mu Nemci hudo zamerili. Lahko bi v Beogradu igral po mnogo boljših pogojih. A ostal je kot domoljub zvest Olimpiji pod Tivolskimi kostanji, kjer je kasneje izživel tudi svojo neuresničeno ljubezen do ljubiteljskega tenisa. Kopica zanimivih in tudi komičnih situacij iz tekmovanj po vsem svetu in v tistih časih Dolancu reči, da gre v partijo za 10.000 dolarjev, ker je ponudbo 25.000 dolarjev dobil od Reala, ni bilo ravno šaljivo, si je pa tako zagotovil mir pred partijo.

Šele sedaj mi je jasno zakaj kljub njegovi veličini ni dovolj spoštovan v Sloveniji, saj je kot delegat socialistov v Zboru združenega dela v tedanji skupščini SRS predlagal izvedbo plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenije in to že 4. oktobra 1990, to pa ne gre vkup z nekaterimi samooklicanimi kasnejšimi osamosvojitelji, ki so bili vsi po vrsti proti in so kasneje zlili žolč in puščice povsem lažnivo in neupravičeno preusmerili na mnoge zaslužne Slovence kot so Milan Kučan, Ciril Zlobec, Janko Pleterski, Ljubo Bavcon, Ivan Kristan in mnogi drugi.

In za konec naj rečem, da je Ivo ostal in bo ostal človek človeku v najžlahtnejšem pomenu besede, želim mu še na mnoga leta v krogu družine in med njegovimi prijatelji. Lahko smo in moramo pravzaprav biti ponosni nanj.

Oddano: 12.09.2018 ob 17:21:30
RTV Kategorija: Šport
Zaznamki:
biografija Ivo Daneu, Bojan Budja
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 61 | Ocena 4.1 od 9 glasov

Blog: Komentarji
Ni komentarjev.
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 211749
Forum avtorjev: 15897 Forum teme: 34495 // Odgovorov: 1878660
Blog avtorjev: 3596 // Blogov: 87727 // Komentarjev: 1250846
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 224143 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "