Nedavno pred časom sredi bele Argentine je bil napravljen pogovor z Adolfom!
Novinar: Gospod Hitler, čemu se imate zahvaliti za vaš hiter in briljanten politični vzpon?
Adolf:
To dolgujem prijateljem iz USA in GB, ki so ustvarili ekonomsko krizo vmoji novi domovini Nemčiji, mi pripravili ideologijo več vredne rase in spravili na oblast. Zatem so me denarno podprli z neštetimi milijardami USA dolarjev, da smo pričeli z gospodarskim zagonom in pripravami na II. svetovno vojno.
Novinar: Čemu druga II. svetovna vojna?
Adolf:
Rus ima neskončne zaloge nafte in drugih surovin katerih nismo hoteli kupovati po tržnih cenah in brez tega EU in USA ne moreta funkcionirati. Zaradi nadzora svetovnih zalog surovin in trgov jim je bilo to potrebno vzeti ter jih iztrebiti vključno s preostalimi Slovani. V vojno smo šli pod izgovorom, da Ruse in svet rešujemo pred
boljševizmom.
Novinar: Kako to, saj ste bili tudi z USA v vojni?
Adolf:
Kje pa ste slišali to neumnost? Moji prijatelji iz USA so dobavljali jeklo za vojaško industrijo vse do leta 43. Takrat smo stopili v prijateljsko vojno, ker nas je Rus totalno potolkel in je bila nevarnost, da pride vse do Gilbratarja. Ker se nam je malo
zalomilo z Rusi smo morali zadevo prikriti z lažno vojno med USA in rajhom, da smo Ruse ustavili na sredini Evrope.
Novinar: Ampak v tej prijateljski vojni med vami in USA je bila vaša domovina totalno porušena.
Adolf:
Bežite no, leta 45 ob koncu vojne je bil indeks gospodarske rasti 105% nad najuspešnejšim letom 38 in 100% prehrambena samooskrba države. Tistih nekaj porušenih nemških mest je bil tako in tako treba obnoviti saj so bila stara in neprimerna za bivanje.
Novinar: Kaj pa izginuli milijoni Nemcev ob koncu vojne?
Adolf:
Ah, ta kolateralna škoda ni bila tako velika. Sprva je bil plan kazensko poklati po vojni 20 do 25 miljonov Nemcev po ideji Morgenthala in Aisenhooverja, ker smo igubili vojno proti Slovanom, pa si je Cherchil premislil, ker je želel nadaljevati vojno proti Slovanom pod oznako rdeče nevarnosti in je Nemčija s pomočjo Marshallovega plana
postala proti slovanska trdnjava, pardom proti boljševistična. Tistih milijon in pol nemških ujetnikov ter beguncev z vzhodne frotne in vzhoda Nemčije, ki so jih zajeli zahodni zavezniki s pomočjo mojega zvestega generala Donitza so poklali 45/46 v vzhodni Franciji Američani in Francozi. Toliko so bili dobri, da tega nismo rabili mi sami storiti. Ta nujna minimalna žrtev je bila motiv na hladno vojno proti Slovanom, saj smo izginutje in likvidacijo teh zlahka pripisali Rusom, ker so bili naši begunci po naših evidencah z vzhodnega dela Nemčije in vzhodne fronte. Poslužili smo se črne propagande, to je da smo lastna dejanja pripisali Rusom in jih tako naredil za barbare. Ljudje po zahodni Evropi so verjeli temu. Bila je nevarnost, da revolucija zajame celotno Evropo. To morate razumeti.
Novinar: Kaj pa na Nurnberški procesi? Ali se strinjate s takšnim kaznovanjem vaših ožjih sodelavcev za nacistične zločine?
Adolf:
Bežite no! Kašne pa klatite?. Samo usta so zaprli nesposobnežem in nezanesljivim, da ne bi kaj nepotrebnega izblebetali.
Novinar: Kaj pa vaša smrt, zakaj ste jo storili in skrivnostni atentati na vas?
Adolf:
Natakar, še en čaj prosim! Malo adrenalina in reklame je pa tudi treba. Je bolj napeto. Ljudje tako raje verjamejo. Še posebej če je kaj skrivnostno. Glejte Hollyvoodske filme, pa vam bo vse jasno. Sami adrenalin.
Novinar: Gospod Hitler ali so vam bili Jugoslovani res takšen trn v peti kot se govori?
Adolf:
Takrat ja, danes pa ne več. Če pogledate smo specialno vojno po 45 peljali tako, da se po naših načtrih sami med seboj trebijo, prosijo za kolonializacijo in delijo svoje ozemlje po vzoru okupacije 41. To počnejo s pomočjo mojih "slovanskih" kameradov, ki so po 45 vstopil v Titovo partijo. Dobesedno so prevzeli oblast in danes je skoraj tako kot leta 41. Pa še ceneje je in naši vojaki ne padajo na fronti, kot ne rabimo poslušati babjega cviljenja za padlimi soldati. Podobno je v vseh slovanskih dežalah širom Evrope.
Novinar: Hvala za intervju gospod Hilter.
Adolf: Ni za kaj.
KDO JE SPRL JUŽNE SLOVANE ?
To vemo že mnogi državljani, samo politične elite ne, ali pa se delajo nevedne. Ravno one vršijo navedeno dejstvo, ker morajo to početi po naročilu, saj jim je netenja konflikta odličen material, da se skrene pozornost od dejanskih zadev, kot jim služi za politično povzpetništvo. Kdo bo bolje netil spor bo dalj časa imel zagotovljeno oblast.
Načrt je kombinacija sodobne izpeljanke okupacije 1941/45 in revizije zemljevida politične in državne situacije Evrope iz 19 stoletja.
Ni orožarska afera tista, ki je zanetila spor. Ona se vzpodbuja od zunaj, da se drži politična elita sama sebe za j…, kar je razvidno iz tega, da so dovoljeni vsi notranji obračuni, samo se ne smejo prinesti ugotovitve od kod se je orožje pripeljalo in katere zahodne vlade so pri tem sodelovale, še posebej pri …
Dejanski spor (vseh neumnosti politične elite se ne more omeniti) in velika odgovornost slovenske države je do varčevalcev NLB iz drugih jugoslovanskih republik, ki bi morali dobiti vrnjen denar, pa ni bilo to izvedeno. Slovenija se je izgovarjala, da so sosedje zaplenili poslovno stavbo NLB in da se bo zadeva reševala preko sukcesij. To pa ni vzdržno, saj je to razmerje varčevalec - banka in banka država. Kako bi se mi počutili, če bi nam druga država zaplenila celotne prihranke. To je bil povod za obračun s slovenskimi vikendi v Istri in Dalmaciji, obmejne spore, ribiške vojne (ki so bile najbolj intenzivne ob vstopanju v EU in NATO), slabe gospodarsko trgovske rezultate (saj z našo sosedo trgujejo vse zahodne države, le mi bolj malo) in odganjanje slovenskih podjetij.
Nekaj podobnega se je dogajalo z Jugoslavijo. V politiki se je širila teza, da ne sprejmimo razdružitvene pogodbe, saj bo tako drugim ostal skupni dolg (20 mljr. USA), mi pa ga ne bomo rabili plačati. Nastala je panika, ko se je izvedelo, da ima Jugoslavija zlate rezerve v isti ali večji višini od dolga in kako priti do tega denarja. Še večja panika je nastala, ko smo tako rekoč ob koncu sukcesijskih pogajanj ugotovili, da je bila glavna državna tema kljuke in fikusi iz ambasad in da Slovenija ni avtomatska naslednica mednarodnih sporazumov, še posebej Osimskih in da nam v trenutku pade cela Primorska pod Italijo, preostali del pa pod 3. Rajh, da nam manjka razdružitvena pogodba in da smo se »odcepili« na pol ilegalno, saj prej nismo imeli svoje države in mednarodnih državnih mej. Na srečo so nas drugi južno slovanski narodi razumeli in so nam »uturili« v sukcesije mednarodne pogodbe SFRJ, ki jamčijo našo državno ozemeljsko celovitost, tako da smo postali pravni nasledniki. Podobno je bilo, ko je ustavno sodišče zaščitilo Avnojske sklepe in s tem temelje slovenske države.
Ne glede na vse, kako se z njimi prepiramo, nas v temelju niso nikoli izneverili, še posebej, ko izravnavamo negativno zunanjo trgovinsko bilanco. Kaj pa mi njih?
Interes tujine je bil, da nikakor ne smemo legano in legitmno ter brez konflikta zapustiti SFRJ, čeprav je bila to edina pot in že zdavnaj rešeno vprašanje, saj ne bi imela od tega ekonomskih in političnih koristi. Kakšno ceno bo potrebno Sloveniji še plačati, saj zadeve še niso končane, bomo ugotovili, če bomo politično elito opazovali kaj počne in v kaj nas nagovarja. Potrebno je ločiti medsebojne spore od navrženih. Tako bo prihodnost mnogo jasnejša.
Zapisano po spominu in pripovedi drugih, leta gospodovega 2008!
Rastko Plohl
|
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja
| 2009 | 2010 | 2011 |
| Jan | Feb | Mar | Apr | Maj | Jun |
| Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Dec |
| 1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
| 8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
| 15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
20 |
21 |
| 22 |
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
28 |
| 29 |
30 |
31 |
1 |
2 |
3 |
4 |
|