Kako zaščititi gozdove
Pretirana sečnja gozdov, še zlasti deževnih, je eden največjih povzročiteljev globalnega segrevanja ozračja. Uničevanje gozdov ne povzroča samo kratkoročnih posledic, temveč tudi dolgoročne, saj gozdovi predstavljajo “zelena pljuča” planeta. Izguba gozdov prispeva kar 25 do 30 % k globalnemu segrevanju planeta (FAO News).

Poleg tega so gozdovi življenjski prostor za številne živali in predstavljajo “rezervoar” biotske raznovrstnosti planeta. Čeprav se je neto letna izguba gozdov začela zmanjševati (z 8,3 milijona hektarjev letno v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja na 5,2 milijona letno v prvem desetletju 21. stoletja; FAO), pa torej še vedno letno izgubimo površino gozdov v velikosti Kostarike.

Okoljska organizacija World Land Trust (WLT), s sedežem v Veliki Britaniji, je že pred časom uvedla izjemno zanimiv in inovativen način zaščite dragocenih gozdov. Organizacije in posamezniki lahko donirajo določeno vsoto (tudi preko spleta), ki omogoča nakup neokrnjenih gozdov in s tem njihovo trajno zaščito. Zaenkrat organizacija skupaj s partnerji kupuje gozdove v Kolumbiji, Ekvadorju, Gvatemali in Mehiki.

S 100 britanskimi funti (približno 114 €) je mogoče kupiti 1 aker gozda (1 aker je 4.047 m2 oziroma 0,4 hektarja, kar je malo več kot polovica nogometnega igrišča, ki obsega 7.300 m2). Posameznik z donacijo dejansko kupi del gozda, čeprav ne postane pravi lastnik tega gozda. Pravi lastniki so lokalni partnerji organizacije WLT; posameznik ali organizacija, ki donira sredstva, pa prejme posebem certifikat (prejme ga vsakdo, ki donira več kot 25 funtov - malo več kot 28 €).

Doslej je bilo na ta način kupljenih 400.000 akrov gozda (ali 160.000 ha, kar je dvakratna površina Triglavskega narodnega parka). To pa ni tako zanemarljiva površina gozda.  

Znani režiser dokumentarcev o divjini in njenih bitjih David Attenburgh, ki je eden od glavnih podpornikov tega okoljevarstvenega projekta, med drugim pravi: "Usoda bitij, ki si z nami delijo naš planet, je popolnoma v rokah človeštva." Opisan način zaščite gozdov seveda ni edini, predstavlja samo delček v mozaiku ohranjanju naše narave. In pri tem lahko sodeluje vsakdo, ki ima zmožnost in v to verjame.

Čeprav je prispevek posameznika majhen, pa je rezultat skupnega napora lahko ogromen. Končno moramo spoznati, da je naš planet v resnici naš. Ne, da z njim delamo kot se nam zljubi, temveč, da zanj skrbimo kot za svoj dom. Kar nenazadnje tudi je.

Oddano: 31.05.2011 ob 23:24:53
Zaznamki:
Zaščita gozdov
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 99 | Ocena 5.0 od 4 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Hvala za informacijo.
Žalostno je, da je potrebno to zemljo odkupovat in si jo lasti nekdo, ki zanjo ni dal niti centa in zanjo nima opredeljenih namenov in jo takorekoč prodaja na borzi. Zveni tako kot, da če je ne bomo pravočasno mi kupili, jo lahko kupi nekdo, ki ima uničujoče namene. Kaže, da bo nekega dne potrebno kupovati tudi površje morskih gladin, če želimo ohraniti komercijalno zanimive in ogrožene vrste, ki sodijo v vrh prehranske verige in skrbijo za ohranjanje ravnovesja v morju (mednarodna, nikogaršnja morja).
Čeprav so pobudniki in sponzorji takšnih dobrodelnih organizacij prav iz razvitega sveta, so prav tako iz tega sveta doma potrošniki surovin in dobrin, ki na mednarodnem trgu dvigujejo cene nesramno visoko, da se jim reveži v nerazvitem in s tropskimi gozdovi bogatem svetu le stežka upro. In kot zanimivost lahko navedem, da se zračni tokovi severne in južne zemeljske poloble le redko in malenkostno mešajo za razliko od morskih tokov. To je zaradi centrifugalne sile, ki narašča proti ekvatorju, Coriolisovega pospeška itd., ki npr. tudi poskrbijo za nasprotne smeri spiral ciklonov S in J poloble. To pomeni, da smo severnjaki predvsem odvisni od gozdov Sibirije, Aljaske, Kanade, Grenlandije itd., čeprav se na meteorologijo kaj dosti ne spoznam, sploh pa ne na procese in tokove tam nekje v stratosferi.
Razviti svet vsaj v dosedanji praksi pomeni osiromašenje narave do samega roba obstoja, če pomislimo na Nemčijo, Francijo, V. Britanijo in sedaj se vsi zgražamo in moraliziramo prek siromakov v nerazvitem svetu. Približno tako kot je sedanje stanje pri izpustu CO-ja in CO2-ja ter s potrošnjo energije in surovin na prebivalca. Iluzorno je pričakovati od raje, da bo izvolila politike, ki jo bodo omejevali pri potrošnji ali ji jo celo odrekali. Potrošniška družba ima potrošniške razvade, ki se jim je osebno malokdo pripravljen odreči, kot npr. osebnemu vozilu, dopustu na drugi strani zemeljske oble, polnemu hladilniku, mesu, čistilom, ki olajšajo čiščenje itd. Za nas nekaj normalnega, če bi pa vsi na tem svetu tako živeli, pa tega sveta že davno ne bi bilo več. In bolj kot je ta svet biotsko in surovinsko siromašen bolj valutno bogat je, kar kaže na povsem neracionalno vrednotenje bogatstva. Bogatstvo pač ni več vezano na človekove osnovne potrebe pri preživetju ampak na nadstandard, ki je namenjen imidžu in udejstvovanju človeka. Npr. elektronov se ne da jesti. Nekega dne se bo takšno vrednotenje in naš denar v "eni sami noči" popolnoma razvrednotil saj kot kaže še dolgo ne bomo kolonizirali drugega planeta, ki bi nam omogočil preživetje. Demokracija ima poleg vgrajene korupcije še ta problem, da ni možno omejiti volje in namišljenih potreb ljudi-volicev. Kolektivna krivda je krinka osebne krivde vseh sodelujočih v kolektivu. Sam sem eden redkih in v večini nerazumljenih oseb, ki se vselej zgraža nad slikami in pripovedmi ljudi, ki so bili na dopustu tam nekje daleč. Vedno pripomnim, da imam tudi sam sredstva s katerimi bi lahko kupil cisterno kurilnega olja in olje zažgal za zabavo in v veselje, pa večini žal ni jasno kaj sem hotel reči, kako lahko to "veselje" primerjam. Oborjen um.
ROSPO
pred 333 tedni
2.
kot v prvem stavku ze pravi ROSPO

zalostno da je treba zemljo odkupovat da se zasciti gozd
to bi moralo biti v zavesti slehernega posameznika
spostovanje do narave
lo_pa__ta
pred 332 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163583
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34260 // Odgovorov: 1863646
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84540 // Komentarjev: 1210256
Avtorji fotografij: 25363 // Slik: 216251 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "