»Visoka cena materializma«
»Na tej točki človeške zgodovine imamo dovolj virov, da nahranimo, zagotovimo bivališče in izobrazimo slehernega prebivalca Zemlje. Ne samo to: hkrati imamo globalno zmožnost izboljšanja zdravstvenega varstva, se učinkovito boriti proti pomembnim boleznim in zmožnost, da znatno očistimo okolje. Da ti viri obstajajo, ni samo utopična fantazija, pač pa realnost, o kateri ni potrebno dosti razpravljati,« pravi Richard M. Ryan v predgovoru odlične knjige Visoka cena materializma (The High Price of Materialism) ameriškega psihologa Tima Kasserja.

Kaj torej delamo narobe? Vsega imamo dovolj, a hkrati je na svetu toliko trpljenja, ki izhaja iz hudega pomanjkanja osnovnih virov oziroma dobrin. Kakšne so naše vrednote, da dopuščamo stanje, kakršno je sedaj v svetu? Stanje, ki je v resnici katastrofalno: revščina, lakota, ozdravljive bolezni, konflikti, uničena narava. Kaj nas žene v to (samo)destruktivni ravnanje?

Naše temeljne vrednote – po katerih usmerjamo svoja dejanja – so danes predvsem vrednote materializma, pravi Tim Kasser. Prizadevanje za več materialnih dobrin (kot jih potrebujemo), za finančni uspeh, slavo, telesno lepoto, za moč so v samem središču posameznikovega sveta, njegovih aspiracij, misli in želja.

A za to, pravi Kasser, plačujemo visoko ceno. Iz obsežnih raziskav, ki jih je bodisi opravil sam bodisi zbral, izhaja, da se s kopičenjem dobrin in bogastva posameznikovo občutenje sreče in zadovoljstva skorajda ne povečuje več. Pravzaprav se občutenje zadovoljstva povečuje do meje, ko lahko razmeroma enostavno in varno zadovoljujemo svoje osnovne materialne potrebe. Nad to mejo, pa te povezave ni več.

Še več, z večjim bogastvom naraščajo skrbi, negotovost, poslabšajo se medsebojni odnosi in posledično človek postane zaskrbljen, negotov, anksiozen, celo depresiven ali zboli zaradi katere od psihosomatskih bolezni. Ljudje z zelo izraženimi materialnimi vrednotami (takih pa je danes zelo veliko) več gledajo TV, pogosto se zatekajo v razne oblike omame itd.

»Ne glede na to, koliko modnih oblačil, avtomobilov, nakita ima nekdo v lasti; ne glede na to kako velika je njegova hiša ali kako nova je njegova elektronska oprema, pa izgubljena priložnost udejstvovanja v priljubljenih aktivnostih in radost medsebojnih odnosov delujeta v nasprotju s potrebnim zadovoljstvom posameznika in s tem proti njegovemu psihološkemu zdravju,« pravi Kasser.

Občutek varnosti in »zapeljevanje«

Kasser pravi, da so vrednote materializma bolj izražene pri ljudeh, ki so v mladosti ali na splošno v življenju trpeli za pomanjkanjem oziroma so živeli v ne-gotovosti in ne-varnosti. S kopičenjem dobrin se človek na nezavedni ravni skuša zaščititi pred ne-gotovostjo in ne-varnostjo. Ljudje, ki se počutijo varne, ki vedo, da njihova eksistenca ni ogrožena, niso tako izrazito usmerjeni k materialnemu.

Ni odveč pripomniti, da danes ravno mediji najbolj spodbujajo občutke negotovosti in nevarnosti, saj ljudi mnogokrat povsem po nepotrebnem strašijo npr. s terorizmom, s »sovražnimi« sosedi, hkrati pa ignorirajo prave probleme sveta kot so lakota, revščina, onesnažena hrana itd. Strah pred terorizmom je izjemno povečal nakupe varnostnih pripomočkov, tudi orožja.

Po drugi strani pa mogočni komercialno-medijski aparat v neskončno številnih oglasih, reklamah, filmih in na številne druge prefinjene načine »slika« idealizirano podobo življenja, uspeha, človekove zunanjosti. Zaradi vse večje »razlike med dejansko in idealizirano podobo« postane človek vse bolj frustriran, pravi Kasser. In rešitev mu ponuja ta-isti komercialno-medijski aparat, ki ga »zapeljivo« vabi: materialne dobrine in različne oblike storitev (zabava, potovanja) bodo zapolnile vaše nezadovoljstvo in negotovost. A to se ne zgodi. Zadovoljstvo je kratkotrajno, potem pa se povrnejo vse frustracije in slabe strani pretiranega materializma. In potreben je nov »odmerek« dobrin, bogastva, slave itd.

»Želja za materialnimi dobrinami, slavo, fizično privlačnostjo je kot odvisnost od droge«, pravi Tim Kasser. Znajdemo se v začaranem krogu sleherne odvisnosti. Želimo vedno več in več in več. Mnogi ljudje, ki se skoraj ves svoj čas ženejo za bogastvom, slavo, užitki različnih vrst, v osnovi niso dosti drugačni od odvisnikov od alkohola ali droge. A na srečo vedno obstaja izhod.

Sprememba vrednot

S spremembo vrednot pride sprememba našega ravnanja in s tem sveta v katerem živimo. Kasser in še številni drugi avtorji pravijo, da človeka mnogo bolj kot materialne vrednote, osrečijo »osebna rast, razumevanje in sprejemanje svojega pravega bistva, skrb za družino in prijatelje, pomoč v skupnosti in prizadevanje za boljši svet.«

Kljub temu pa ne gre za to, da bi kar pustili vse, kar imamo. Potrebujemo nekaj denarja in nekaj lastnine. »Dobrine so potrebne, da se ljudje počutijo varne in varnost je temeljna psihološka potreba človeka, ki mora biti zadovoljena. A preko tega, kot kažejo mnoge raziskave, bogastvo kaj malo vpliva na človekovo celotno blaginjo.« Bistveno je, nadaljuje Kasser, da najdemo pravo ravnovesje med našimi materialnimi cilji in tako imenovanimi notranjimi cilji, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku.

Človek se mora zato vprašati: koliko materialnih dobrin, denarja ali časa zares potrebujem za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb? Razmisliti moramo, kakšni so naši odnosi z drugimi, ki pogosto trpijo zaradi pehanja za materialnim bogastvom, slavo itd.? Ne gre samo za odnose v družini in s prijatelji, temveč tudi za izjemno slabe odnose, ki vladajo v današnjih podjetjih in drugih družbenih ustanovah ter družbi nasploh.

Družbene spremembe

Kasser se zaveda, da je izjemno težko spremeniti družbene vzorce, saj je »materializem izjemno globoko vgrajen v našo kulturo in zelo veliko energije je vložene v vzdrževanje potrošniške družbe.« Poleg tega se takoj oglasijo skeptiki, ki pravijo, da se bo ekonomija takoj sesula, če ljudje ne bodo veliko trošili in tako veliko delali. Ta »argument« je seveda popolnoma nesmiseln, saj nihče ne pravi, da ne smemo kupovati in delati, le družbena porazdelitev dela in bogastva mora postati bolj pravična, zmerna in usmerjena k blaginji vseh, ne pa zgolj k (pretirani) blaginji oziroma bogastvu posameznikov na račun večine.

Kasser predlaga kar nekaj zanimivih rešitev. Urediti oziroma omejiti bi morali področje oglaševanja in ustvariti prostore, ki so povsem brez reklam in oglasov (predvsem v šolah in na javnih površinah). Vsem ljudem bi morali omogočiti varno zadovoljevanje osnovnih potreb, s čimer bi zmanjšali negotovost in strah. Uvedli bi lahko alternativne ekonomske sisteme kot so »časovna banka« (delovne ure pomoči drugim se »shranijo« v posebni banki in se povrnejo z delom drugih); sistem LETS (uvedba vzporedne valute v lokalni skupnosti) in »deljeno lastnino« (tako kot v knjižnicah, bi na podoben način lahko delili tudi druge dobrine, npr. orodje in druge hišne pripomočke). In tako naprej.

Medsebojna delitev

A največ, kar lahko naredimo, da bi presegli našo pretirano potopljenost v materializem, je, da kot družba sprejmemo preprost princip medsebojne delitve. S tem bi odpravili izjemno nepravično porazdelitev bogastva tega sveta in zagotovili ravnovesje med našimi materialnimi (zadovoljevanje potreb vseh ljudi) in notranjimi (skrb za druge in za planet kot celoto) cilji ter vrednotami.

Oddano: 02.03.2008 ob 18:40:32
Zaznamki:
Medsebojna delitev
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 357 | Ocena 3.7 od 6 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Meni simpatično besedilo, s katerim se v veliki meri strinjam. Tudi predlagane spremembe so v redu, a menim, da niso zadostne.
V bistvu gre za napačno usmerijev ljudi: namesto v duhovno, socialno "potrošnjo" se usmerjamo v materialno potrošnjo. "Tekmovanje" v materialnih dobrinah je napačno, saj da človeku zadovoljstvo le, če nekdo drug nima tega, kar imam jaz. (Npr: boljši avto). A kmalu me bo sosed prehitel in tekma se bo nadaljevala. S tem pa se uničujejo socialne vezi, naravo ipd. "Tekmovanje" v socialni, kulturni ali duhovni "potrošnji" pa pomeni sodelovanje in vključevanje drugih v moj svet. Npr: Kaj mi pomaga, če sem pameten kot hudič in sem prebral vse knjige, če so okoli mene cepci. Torej moram kaj storiti za to, da bojo tudi drugi vedeli, prebrali, da bom lahko s kom izmenjeval svoje znanje.
Nekaj podobnega sem pisal in objavljal pred desetletjem. Ker še vedno drži, verjetno pa še bolj, bom morda poiskal med starimi teksti in zblogal.

LPm
Matjaž Hanžek
pred 502 tedni
2.
Dober blog in odlična tema.
Na svetu je dovolj vsega za VSE.
Jap.
Vendar je človek največja žival, bolje rečeno zver v človeški obliki, ki se ima za nekaj več.
Tega se ne da izkoreninit.
Mogoče bi morali začeti z malimi koraki- vsak sam pri sebi.
Ozavestiti misel, ki si jo tudi sama vsak dan ponavljam kot mantro:
Svet je dovolj zagaman tudi brez mojega prispevka.
Lp
smejka
pred 502 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163619
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34265 // Odgovorov: 1863753
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84576 // Komentarjev: 1210471
Avtorji fotografij: 25370 // Slik: 216338 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "