ŠE ZADNJI DEL MOJE KANDIDATURE ZA VARUHA PRAVIC GLEDALECEV IN POSLUŠALCEV: Dela in naloge Varuha niso takšne, da bi se dalo kakšno »toplo vodo« na novo odkrivat. Vem pa, da bi se inštitucija »Varuha« pod mojo taktirko lahko malo bolj politično nevtralno obnašala. Za razliko od Lada Ambrožiča bi – zato, da bi uveljavil pluralnost mnenje in interesov – vpeljal pomembno (sistemsko oz. paradigmatsko) NOVOST.
V skladu s 15. členom Pravilnika bi si kot Varuh (v prvi fazi) izboriti prostor na MMCju, kjer bi snemali video-pritožbe (vključno z Varuhovimi izjavami »za javnost«), v katerih bi nek novinar/ka »pripravni-k/ca« skušal/a »ujeti« jezo nezadovoljnih gledalcev/poslušalcev – tistih, ki bi upali v medijski eter. Takšne »kritične« oz. reflektivni intervjuji z nezadovoljneži bi predvidoma – na dolgi rok – znižale kritikarskost. Mnogi »apriorni kritikarji« bi na poziv, da pridejo svoje nezadovoljstvo predstavit v medijski eter, pred (MMC) kamero in mikrofon »splašilo« vsaj polovico »kroničnih nergačev«, ki imajo po mojih predvidevanjih pogosto psihične motnje (s paranoidno valenco) … Npr.: evidentno pristranske oddaje ala Studio City, Panoptikum, pa morda tudi Pričevalci bi bili mogoče v teh »naknadnih« video-intervjujskih refleksijah (na MMC) kritizirati oz. podati drugo mnenje. Tako kot sta se (10. marca 2014) pogovarjala Ladislav Troha in Ksenja Horvat Petrovčič (pogovor je dostopen na YouTube), je mogoče »strniti« v zgledno »refleksivno« oddajo – sprva na MMC, sčasoma pa morda (1 x mesečno) tudi na RTV – četudi zgolj na 3. programu. V teh »refleksijah« bi se bil – v rubriki »izjava za javnost« – pripravljen izpostavil tudi sam – s temeljnim mnenjem, da je naloga nacionalnega medija, da posreduje objektivne informacija in takšna in drugačna – včasih tudi medsebojno nasprotujoča si – mnenja.
Varuh potrebuje neko »administrativno« delavko, »pomočnico« (v kolikor je do sedaj nima), ki bi Varuhu pomagala, ga razbremenjevala in dojemala logiko njegovega dela ter mu pomagala speljati projekte, ki bi si jih zamislil (tudi tiste, ki so povezani na snemanje »refleksivnih« oddaj za MMC in/ali/oz. za 3. program ter radio)
Vse, kar ima Varuh že sedaj, bi se pod eventualno mojo taktirko ohranilo. S tem, da bi bilo mogoče na spletu prebrati tudi odgovore Varuha (oz. korespondence – in to bi bila NOVOST) – in pisne odgovore naj bi varuh posredoval vsakemu gledalcu/poslušalcu, ki bi se pisno pritoževal, in upoštevale bi se samo pisne pritožbe (telefonske torej ne – NOVOST) – ker: danes je internet tako razširjen in je takšno logistiko z lahkoto speljati. NOVOST naj bi bila tudi ta, da bi se odgovori gledalcem/poslušalcem posredovali v 7 dneh in ne v 21 dneh. Register pohval bi bil na spletu prisoten, vendar ločeno od registra pritožb (in odgovorov/korespondenc na pritožbe – in to bi bila NOVOST).
Kot zanimivost in NOVOST, ki bi mnoge gledalce zanimala, bi objavil moj/Varuhov pogled na sporno Tarčo (Splav – svobodne v odločanju). Moj pogled na to Tarčo je transparenten in eklatanten dokaz, kako jaz gledam na pluralizem mnenje in pogledov na nacionalne medije insporen teme. Da sem jaz ZA splav, torej »za pravice žensk« (do svobodnega odločanja o splavu), se točno ve, in je dokumentirano v nekaterih mojih javno objavljenih zapisih. Se pa zavzemam za to, da ljudje, ki so PROTI splavu, to na svoj »argumentiran« način (iz)povedo tudi na polemični oddaji, kakršna je bila sporna Tarča, na nacionalni RTV. Takšno moje stališče je v skladu tudi s »programskimi standardi«, v katerih se govori tudi o »načelih demokratičnih« in o »ustavnih pravicah svobodnega izražanja« (39. člen Ustave) … V »programskih standardih« tudi piše, da  »se v programih zagotavlja raznolikost mnenj in stališč, spoštuje različnost, politična in verska prepričanja ljudi in prispeva k strpnosti, posreduje vrednote, ki pomagajo – ob spoštovanju razlik – ustvarjati soglasje o temeljnih vprašanjih slovenske družbe s poudarjanjem solidarnosti med ljudmi …« Ko se je sporno Tarčo kritiziralo, se vseh teh načel ni upoštevalo. Včasih je treba reči bobu bob, in jaz to znam in zmorem – imam pogum. Ker: »Ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija so pri svojem delu neodvisni in avtonomni ter zavezani k profesionalnosti, zlasti tako, da: »zadovoljujejo splošne interese vseh družbenih slojev in skupin,« torej tudi tistih, ki so PROTI splavu. V svojem jasno izraženem mnenju bi z lahkoto legitimno oporekala tudi kakšnemu eminentnemu profesorju s FDV – npr. Marko Milosavljević, ki je v zvezi s sporno Tarčo govoril o kršenju ustavnih pravic in se spraševal »ali bomo v naslednji Tarči problematizirali še žensko volilno pravico«. In oporekal in zgražale se je nad njim tudi Mojca Pašek Šetinc, s katero se osebno popolnoma strinjam: »… ali meni, da so za nacionalno televizijo določene teme v naprej prepovedane, ali pa meni, da so dopustne, če so obravnavane tako kot on meni, da morajo biti obravnavane.« Ker: po tej logiki so bile kršene ustavne pravice družinam – kot življenjskim skupnostim očetov in mame ter njihovih otrok – ko se je na RTV razpravljalo, da je družina lahko tudi enostarševska ali istospolna.
Vsakemu od urednikov radijskih in televizijskih oddaj (in ostalim zainteresiranim »sodelavcem«, novinarjem in voditeljem/moderatorjem oddaj ter seveda članom Programskega sveta in drugih organov RTV) bi ob nastopu funkcije/mandata predstavil svoj/Varuhov pogled na funkcijo, ki jo bom opravljal. Moj pogled na funkcijo Varuha je najbolj transparenten prav v tej moji kandidaturi, in mojo kandidaturo bi javno obelodanil (NOVOST). V tej moji izpostavitvi pa bi poudari, da jim – kot urednikom in ustvarjalcem oddaj – ne nameravam soliti pamet pred vsako oddajo, jim žugati, pač pa jih zgolj obveščati o reakcijah gledalcev in poslušalcev na njihove oddaje.
Glede na to, da veljam za antifeminista bi oblikoval »izjavo za javnost« – da ne rečem za feministke, v kateri bi jih vljudno in prijazno obvestil, da se bom zavzemal, da bom na snovalce oddaj in urednike poslej apeliral, da naj ima njihov medijski feminizem in poglede na družbeni spol (gender) tudi opozicijsko mnenje (NOVOST).
 
Zakaj Roman Vodeb in ne kdo drug?!
Glede na to, da sem na svoji koži nemalokrat občutil cenzuro/»inkvizicijo« – tudi nacionalne RTV – in glede na to da sem bi trikrat s strani Sveta za odziv na sovražni (in diskriminirajoč) govor stigmatiziran, in da sem kot drugače, torej kritično misleč, bil ničkolikokrat pribit na sramotilni steber (tudi uradno s strani feminističnih Rdečih zor), natančno vem, kaj pomeni pluralizem mnenj in interesov in kaj cenzura/»inkvizicija« drugače mislečih. Če mi bo kdo očital, da nima 10 let delovnih izkušen v medijih, vam povem, da imam več kot 10 let izkušenj z mediji. Npr.: gostovanje v radijski Intelekti leta 1999 – takrat skupaj z Janezom Kocijančičem – ki je bil takrat Predsednik programskega sveta RTV – ni bil mačji kašelj (razpravljalo pa se je o ideologiji v športu – in že takrat sem spoznal, kaj so to »pritiski« na drugače misleče). Nekajkrat sem bil gost TV Odmevov, gost Ljerke Bizilj (oddaja Osebno), gost v TV Dobro jutro, Studio City, v radijski Intelekti, Studio ob 17h, Med štirimi stenami, Svetovalni servis … Snemal sem svoje oddaje na lokalni TVT (Modrovanja in Razbito, začenši decembra 2006, še vedno se jih da poslušati na YoTube – če hočete vam dostavim pisno potrdilo o »zaposlenosti« na TV Trbovlje) … Sodeloval sem v javni razpravi pri noveliranju Zakon o medijih, napisal na to temo poseben teks (http://www.publishwall.si/roman.vodeb/p
ost/131724/zakon-o-medijih-in-sovrazni-g
ovor
) in posnel radijsko kolumno (radio Europa 05: https://www.youtube.com/watch?v=3XRDVwBg
wYY
)
Ko sem kritiziral film »V imenu ljubezni« sem uporabil dikcijo: »To je takšno ideološko skropucalo, da bi Marko Fili moral odstopiti. …/…/… Marko Fili, to vam ni v ponos!«, ker sem vedel, da se pri aktualnemu Varuhu Ladu Ambrožiču ne more nič doseči – pa bi moral! Šest delov te moje kritike ideološkega filma je dostopnih na YouTube:
1. del: https://www.youtube.com/watch?v=Ts09QevW
A0c
,
2. del: https://www.youtube.com/watch?v=7d3LKTor
A10
,
3. del: https://www.youtube.com/watch?v=4q5rictY
3e8
,
4. del: https://www.youtube.com/watch?v=Xiok-kVU
OBI
,
5. del: https://www.youtube.com/watch?v=kIS2VEMT
KZI
,
6. del: https://www.youtube.com/watch?v=TKuPLxYC
ixg
;
Natančno zaradi te moje kritike (v šestih delih) »vem«, da sem najprimernejši kandidat za Varuha. Ker: zdi se mi, da – kot levičar – zgolj jaz opažam, kje je mogoča opozicija; za moje protikandidate pa tega verjetno ne bi mogel trditi. Če bom za Varuha in naslednika Ambrožiča izbran jaz, se bodo desničarji oddahnili, ker bodo mnenja, da jaz ne bom pristranski. Levičarji pa, ki so inkorporirani v sistem delovanja RTV Slovenija, bodo lahko končno začeli uravnoteženo poročati, ker je to neizbežna politična nujnost. Ne nazadnje: Trumpova Amerika že zaradi njegove žene Melanie (po tihem) ne bo tolerirala takšnega enoumja, ki ga je doslej – še posebej v zadnjih letih – »furala« RTV Slovenija. Moja vloga (kot Varuha) bi lahko bila prelomna – lahko bi delovala kot manifestni vzrok za vzpostavitev uravnoteženega poročanje in oddajanje programov osrednjega nacionalnega medija. Ni skrivnost, da tudi »Bruselj« ve za slovensko medijsko enoumje in za sporno Tarčo in nekaj detajlov – tudi Ambrožičevih – ki so osmešili slovensko novinarstvo in nacionalni medijski prostor. Če mi kdo očita, da moje ime ni ugledno, trdim, da, če ne bi bil tako ugleden in priznan, če ne bi bil tako močan kot psihoanalitični mislec, ne bi bil tolikokrat gost v Studiu City (začenši l. 2000), TV Odmevih, sploh pa ne v radijskih oddajah kot so Intelekta, Studio ob 17h, Med štirimi stenami, Svetovalni servis, Vroči mikrofon … Imel sem na desetine intervjujev za Ono, Delo, Dnevnik, Večer, RTV-MMC (na najbolj delikatne teme – o Josefu Fritzlu, Andreasu Breiviku Tomažu Humarju …) … Če sem bil za Ljerko Bizilj in njeno oddajo Osebno uglajen in strokovno preiznan že januar 2005, potem vendarle nisem tako »naugleden« in nestrokoven … Če me je Kaja Jakopič leta 2007 prosila, če bi kot »ugleden strokovnjak« gostujoče blogal za RTV MMC, potem … – potem mi ne utrujat z dikcijo, da nisem »ugledno ime«. Konec koncev sem imel intervjuje tudi v tujini (na Hrvaškem, v Bosni: HTV, časopis Slobodna Dalmacija, tednik Nacional, Radio Sarajevo … – večinoma na psihoanalitično temo). Bil sem plenarni predavatelj na številnih kongresih, seminarjih, izobraževanjih … Verjamem, da bi mnogi zelo radi dosegli, da moje ime ne bi bilo ugledno. Verjamem tudi, da sem izjemno moteč za mnoge moje nasprotnike/sovražnike. Za mnoge sem res moteč, pravi strah in trepet. Če dvigam prah, grbančim asfalt in pulim granitne kocke, še ne pomeni, da sem neugleden – za vse zagotovo ne. Je pa perverzno se sklicevati na moj »nedokončani« oz. zavrnjeni doktorat – mimogrede: tudi Slavoju Žižku so prvi doktorat zavrnili ... Jaz sem se doktoratu odrekel – zato, da lahko svobodno kritično mislim. In v čast si štejem, da sem svoje znanje lahko razdajal med Slovence v času dveh referendum kampanj. Res je – pomagal sem zavrniti dva družinska zakonika, in ti štejem v čast. In če je to moj glavni greh, potem … – potem nam kot naciji ni pomoči.
PS: Za tiste, ki vas zanima moja odrska (pohujšljiva) satire - za teden sem v četrtek v Novem mestu, v petek v Idriji, v soboto pa v Logatcu ...
30. januar 2017 | Zaznamki: kandidatura | Komentarji (2)
TOLE JE 3. DEL MOJE KANDIDATURE ZA MESTO "VARUHA PRAVIC GLEDALECEV IN POSLUŠALECEV":

In če bo(m) Varuh »ekscesni Vodeb«, bo(m) na neuravnoteženost – sklicujoč se na »Programske standarde« – (nenehno) opozarjal snovalce/ustvarjalce oddaj in tudi gledalce/poslušalce – vsaj moje prizadevanje bo šlo v to smer. Res je, nestrpen bom do enoumja … In to vam govorim kot levičar, ki svoje osnovne politične opredeljenosti ne dajem pred temeljna moralna/etična načela. V minulih letih pogosto nisem mogel verjeti, kako je bila nacionalna RTV pristranska. Evidentno jo je »pigalo« v levo. In po mojem mnenju, ki ni politično obarvano, to moralno ni prav. Vsa moja navidezna medijska ekscesnost/kontroverznost je zgolj posledična. Če ne bi bilo pristranskosti, se sploh ne bi angažiral toliko in tako, kot sem se. Feminizem (kot ideologija) je z enačenjem spolov zagodel družbi. In v preteklosti RTV v nobeni od svojih eminentnih oddaj ni omogočil drugače mislečim, da se pritožijo in/oz. izrazijo svoje drugo/kritično mnenje, kljub temu, da v »Programskih standardih« marsikaj piše – tudi to, da se »ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV izogibajo javnemu solidariziranju s kakršnimi koli akcijami političnih strank pa tudi združenj, društev ter drugih interesnih skupin in skupin za pritisk, kar bi bilo mogoče razumeti kot podporo javnega medija«.
Ko je bil pred par leti na sporedu RTV Slovenija igrano-dokumentarni (malce konservativni) film »Med spoloma« režiserke Špele Kuclar (v katerem sem tudi »nastopal« oz. sodeloval), je slovenska »leve scena« ponorela in izjemno pritiskala na RTV. Kar je najbolj grozljivo, so se (pro)feministični pritiski vršili tudi znotraj RTV.
Tudi migrantska kriza ni prav pluralno predstavljena. Vsi tisti, ki so se pritoževali nad liberalnim enoumjem bi bili pri meni (kot Varuhu) uslišani – na način, da bi pri odgovornih urednikih (in novinarjih, snovalcih/ustvarjalcih oddaj) posredoval tako, da bi rekel, da v Sloveniji obstaja zelo velika (kritična) masa ljudi, ki mislijo drugače kot poroča oz. »se obnaša« RTV. Bil bi resnično nepristranski in »nestrpen do enoumja«. Ne bi pa kar apriorno poslušal neke marginalce, ki so mogoče tudi psihično (z)moteni – v smislu: če bi prišli psihotiki z zaprtega oddelka (ali na videz normalni psihopati) in zahtevali svojo (noro) resnico (in pravico), bi jih avtoritativno »odbil«, njihove zahteve bi zavrni in ne bi posredoval naprej. Ampak, moje odločitve bi bile podkrepljene z neko (moralno) »razsodno močjo«. Imam se za človeka, ki ima najvišjo stopnjo moralnega razsojanja (po Lawrenceu Kohlbergu). S postkonvencionalno razsodno močjo se upam deklerativno in javno opredeliti tudi zato, ker »imam jajca«. Komolčarje (gledalce/poslušalce) znam avtoritativno utišati. Hkrati pa vem, da Varuh ni snovalec (ideolog) programa! Prepričan sem, da se bom znal distancirati od vseh »smeti«, ki tudi sodijo v paket »dela in nalog« Varuha. Znal pa se bom distancirati tudi od ambicije, da bi urednikom, snovalcem/ustvarjalcem oddaj – torej »kompetentnim ljudem« – »(s)kakal v zelje«. Prepričan sem tudi, da bi slednjim znal – če si bodo to resnično zaslužili – precej (po)soliti pamet, kar je ne nazadnje tudi Varuhova dolžnost. (»Varuh obravnava samo tiste vloge, ki se nanašajo na objavljene programske vsebine. Varuh ne sme posegati v vsebine Radiotelevizije Slovenija pred njihovimi objavami.«) Vse, ki boste presojali, ali sem primeren kandidat ali ne, naj povem, da sem kritiziral medijsko enoumje. V eni od svojih kolumn (Sovražni govor je zgolj bumerang na monopol enoumja!) – v kateri sem kritiziral tudi sedanjega Varuha (Lada Ambrožiča) – sem med drugim zapisal: »Bolje sovražni govor kot politično enoumje …/…/… Rečemo pa lahko, da je paradigma, kjer bi politična večina z močjo in oblastjo rada utišala drugače misleče, dobro znana – po svoje je klasična. Vendarle pa je politična kultura tako napredovala, da bi ravno pozicija oziroma koalicija morala spoznati, kaj v resnici dela, ko hoče sankcionirati sovražni govor. In ravno modreci iz koalicije – torej iz stranke SMC – bi morali spoznati, da se drugače – torej kritično – misleče ne bi smelo stigmatizirati in izolirati iz javnega diskurza. …/…/… Ne gre za to, da se v Sloveniji sovražni govor razrašča – gre za to, da si ena skupina ljudi (tokrat levičarji) prizadeva, da bi monopolizirala pravico do svoje resnice, vse ostale pa, ki drugače razmišljajo, etiketirala kot sovražno govoreče. Torej: v tem družbenem trenutku v Sloveniji ni problem sovražni govor, pač pa je problem v tem, da nacionalni mediji (RTV SLO, POP TV) pa tudi časopisi (Dnevnik, Delo, Večer) enoumno poročajo in da ne podajajo zgolj informacije, pač pa se ideološko opredeljujejo. Sovražni govor je v resnic bumerang na monopol enoumno mislečih. …/…/… Sovražni govor bi v resnici zelo hitro zamrl in povsem izzvenel, če bi nasprotno – torej opozicijsko – misleči imeli enakovredno in enakopravno pravico v nacionalnih medijih (TV, radio) in dnevnem časopisju (Dnevnik, Delo, Večer) izražati svoje mnenje. Zato bi morala biti tema, s katero bi se ukvarjali v državnem zboru, v resnici enoumno poročanje v nacionalnih medijih in dnevnem časopisju, ne pa da se dramatizira sovražni govor, ki je zgolj posledica, torej bumerang na družbeno-politično enoumje brez opozicije. Sankcioniranje sovražnega govora ima ambicijo, da bi bilo ljudi strah, da bi obmolknili, da bi opozicijsko, torej drugačno in kritično mnenje zamrlo – da ga ne bi bilo. Sovražni govor je resnično problematičen takrat, ko je avtor psihopat. Dokler pa bodo avtorji sovražnega govora čisto običajni, normalni ljudje, pa je problem v resnici v političnem in/oziroma novinarskem enoumju in cenzuri pluralizma mnenja in interesov.« (http://nova24tv.si/kolumna/sovrazni-gov
or-je-zgolj-bumerang-na-monopol-enoumja/

)
Zato, da se boste prepričali, da se zadnjih nekaj let resnično ukvarjam ravno s tematiko oz. problematiko Varuha, se spet citiram. Kar nekaj kolumn sem posvetil namreč t. i. sovražnemu govoru, ki naj bi – kot prepovedan – utišal drugače, torej kritično misleče (Pozor! Svet za preganjanje drugače mislečih): »Prostitutke ali enostransko poročanje – Nova zasedba Sveta je sedaj ponovila isto formulo, torej naredila isto napako. Janšev twitt o “prostituiranju (dveh) novinark” je bil označen kot sovražni govor, medtem je novinarjem nacionalne RTV SLO – predvsem omenjenima dvema novinarkama – dovoljeno enoumno in pristransko poročati o stvareh, ki imajo tudi opozicijsko plat resnice. Enim je torej dovoljeno (domala) vse, drugim (čisto) nič. Če drugače misleči spregovorimo, se nas poskuša inkvizicijsko utišati – od decembra 2014 tudi institucionalizirano. Tudi osnutki Zakona o medijih so bili sprva takšni, da bi se vzpostavila še bolj rigorozna institucionalizirana cenzura do drugače/kritično mislečih.« (http://www.noviradio.si/2016/06/19/pozo
r-svet-za-preganjanje-drugace-mislecih/
)

Kot Varuh ne bom dovolil, da bi se ta inštitucija prelevila v nekaj podobnega kot Svet za odziv na sovražni (in diskriminirajoč) govor, ki me je že trikrat(!) razglasil za sovražno govorečega. To – da bo bi bil Varuh cenzor, torej »rabelj« drugače mislečih – je bila očitno tiha ambicija prepotentnega Ambrožiča (in še koga, tudi kakšnega člana Programskega sveta). Varuh bi moral – zato, da svoboda izražanja ne bi bila le mrtva črka na papirju – braniti ustavne pravice, ker v Ustava v 39. členu »zagotavlja svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« Novinarji in snovalci reznih oddaj/filmov (in uredniki) te svoje pravice ne bi smeli dojemati dobesedno, pač pa bi morali v oddajah predstaviti tudi drugo plat medalje oz. drugo/drugačno mnenje. In kot Varuh nameravam ustvarjalcem program na RTV (posredno) »nastaviti ogledalo«, da se bodo začeli zavedati, da obstajajo tudi drugače misleči – levi liberalci imajo namreč opozicijo v desnih konservativcih. In da ne bo utvar: v dveh svojih podiplomskih študijih sem se precej poglabljal v epistemologijo v humanistiki. Zato vem, da končne resnice oz. spoznanja ni – vsaj v humanistiki, politiki, družboslovju … Če kdo primerja fizikalne zakona – npr. gravitacijo – z »mehkimi (in političnimi) temami«, potem … potem je najmanj neveden ali celo preprosto glup in naj gre najprej – preden si ustvari mnenje, ki ga širi v javnosti – študirat epistemologijo (v humanistiki).

PS: Tisti, ki vas zanimajo moje gledališke satire - ta vikend gostujem v Ihanu/Domžalah z Monico Bikinsky (v soboto). V nedeljo pa na Gorenjskem (Kokrica/Kranj) z "razočarano gospodinjo" Lizo Kurtz Potrebuješ.

 
26. januar 2017 | Komentarji (5)
V I. delu - "Varuh(inja) enoumja?!" - sem predstavil prvi del moje pisne kandidature za "Varuha". Res je, iz principa sem se prijavil na funkcijo (mesto) Varuha pravic gledalev in poslušalcev na RTV SLO, vedoč, da "nimam šans" ... Ampak v živo sem jim - Programskim svetnikom - povedal svoje. Na deset strani dolgi kandidaturi sem predstavil svoj pogled na delo, vlogo in sam (do)sedanji (spodletel) koncept Varuha.
Ne tem mestu predstavljam II. del te moje (pisne) kandidature, iz kater se vidijo moji očitki na delo sedanjega Varuha Lada Ambrožiča. Kritiziral sem predvsem pristranskost nacionalne RTV SLO, ki ni nič drugega kot "trobilo levega enoumja". Moja kritika je relevantna zato, ker se imam za levičarje (s "srcem na levi", "pišoč z desno" in "z glavo na sredini")

Utemeljitev kandidature, program dela in vizija razvoja
Seznanjen sem s Pravilnikom o delovanju varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. V okviru teh smernic nameravam kot Varuh delovati in določene stvari nadgraditi v demokratično smer. Torej, že sedaj vidim področja oz. odseke Pravilnika, ki so ohlapno definirani. Imam ideje in vizijo, kako bi se jaz (kot Varuh) lotil »rahlega« preoblikovanja koncepta delovanja Varuha. Tele dikcija (iz Pravilnika) mi je zelo blizu: »Varuh se kot mediator med ustvarjalci in uporabniki programskih vsebin odziva na komentarje uporabnikov tako, da krepi dialog in razumevanje med dvema stranema ter išče ravnovesjemed pravicami uporabnikov in medijsko in avtorsko neodvisnostjo ustvarjalcev. Varuh mora pri uveljavljanju sprejetih zakonskih, etičnih, poklicnih, estetskih in drugih standardov v medijskih vsebinah delovati aktivno in ustvarjalce programov sproti opozarjati na zaznane pomanjkljivosti in nepravilnosti.«
Vendar … – v svoji nedavni tradicionalni, že 61. kolumni – trenutno pišem pač za Nova24TV (nekaj let pa sem bil kolumnist v Večeru in njegovem Bombonu, pa na radiu Europa 05, E-Koper, bil sem tudi blogar na RTV MMC …) –, sem že napovedal svojo kandidaturo za Varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Že v kolumni sem nakazal, v katero smer bo šla moja kandidatura, in tudi v čem bi se (se bom) »razhajal« s sedanjim delom Varuha oz. »usmeritvami« Pravilnika. V tole smer sem šel: »Morda je za koga, ki bo moral dvigovati roko v zvezi z mojo prijava oziroma kandidaturo za 'Varuha pravic gledalcev in poslušalcev' presenetljiva, najbolj sadistični 'zavedni levičarji', ki ne 'štekate' demokracije boste rekli, da je moja kandidatura nedopustna in predrzna. Jaz se pa na razpis vendarle prijavljam – malce iz principa, malce zares. Ne zdi se mi prav, da se na osrednji nacionalni medijski hiši dogaja toliko enoumja in takšna cenzura, kot si je – vsaj na mojem primer – dovolil dosedanji Varuh Lado Ambrožič. Tudi pritiski in napadi na Angelco Likovič in Katarina Nzobandora (posledično in posredno pa tudi na Varuha) – potem, ko sta bili v Tarči zelo konservativno proti splavu – se mi ne zdijo na mestu. (In da ne bo pomote, jaz sem »ZA« splav, torej za pravice nosečih žensk, da se same odločajo o splavu.) Odstavitev, ki sicer ni bila povsem posledična, urednice Tarče Ilinke Todorovski se po mojem osebnem prepričanju ni zgodila ob pravem času – izpadlo je, kot da je posledica totalitarističnih pogledov na režimsko vodene/diktirane medije. Kot Varuh bise prizadeval, da se na RTV začne (spet) dogajati pluralizem mnenj in interesov, da se uveljavi kritična misel, drugačno mišljenje od režimskega  oziroma 'modnega'. Varuh ne more in ne sme biti instanca cenzure (za kritično misleče), pač pa je lahko kvečjemu posredovalec relevantnih mnenje, ki jih gledalci/poslušalci posredujejo snovalcem oddaj, urednikom, novinarjem … Vsakodrugačno, torej kritično mnenje – ki je aktualnem medijskem trenutku zaradi levega enoumja pač desno/konservativno obarvano – ne more biti kar tarča pritožb, napadov in pritiskov na Varuha in RTV Slovenija. Kot Varuh bi dovolil veliko več svobode v kritiki – pritiskom gledalcev/poslušalcev pa ne bi kar podlegel – bi pa apeliral na novinarje in snovalce/ustvarjalce oddaj, naj upoštevajo, da v naši državi živijo in levičarji/liberalci in desničarji/konservativci. In za oboje mora biti v nacionalnem etru prostor, in tudi prostor za legitimno kritiko.Kot Varuh bi bil toleranten in dialoški do tistih kritik, ki bi bile po moji (postkonvencionalni) moralni presoji in čuječnosti upravičene. Avtoritativno – torej samostojno in neodvisnood katerihkoli prišepetovalcev – pa bi pristopil in nastopil do (kritikarskih) kritik, ki hočejo utišati drugače misleče. Imam se za moralno odgovornega človeka 's hrbtenico' s čuječno samorefleksijo. Nisem ravno ubogljiv in poslušno vdan katerikoli politični opciji ali avtoriteti – po tem celo slovim. Nobenih prijateljev nima, katerim bi bil kaj dolžan – nikomur mi ni treba polagati računov … Srce imam na levi, pišem z desno, glavo imam pa na sredi. V svojem življenju sem se marsičemu odrekel, da lahko (kritično in 'drugače' ter avtonomno) razmišljam s svojo glavo. Ne pustim si prati možganov, in tak bi bil tudi kot Varuh ...«
 * OPOMBA: Vem da je ozadje menjave Ilinke Todorovski malce drugačno oz. širše in nima veliko skupnega s Tarčo. Če bi koga odžagali, bi moral biti to Vanja Vardijan – ampak še sreča, da ga niso. Ampak v kolumni se pač ni dalo vseh detajlov napisati.
V tej kandidaturi še marsikaj dodajam. Da bo bolj jasno trdim, da je npr. prav, da imajo tudi nasprotniki splava PRAVCO nastopati v neki polemični oddaji, kot je Tarča. To konec koncev piše tudi v »Programskih standardih« še iz leta 2006. Pritožbe, ki so oz. bi v takšnih polemičnih kontekstih letele na RTV in/oz. urednika Tarče (Splav – svobodne v odločanju) (v tem primeru je bila Ilinka Todorovski, čeprav je bila takrat na bolniški in sploh nima nič z dotično Tarčo – nadomeščal jo je urednik tedenskih oddaj Vanja Vardjan; in osebno bi mu čestital za pogum) bi jaz (kot Varuh) »utišal« – in pripravljen bi bil sprejeti javno blatenje (v tem primeru levega dela poslušalstva) – z naslednjim komentarjem: »Nacionalna televizija mora biti (kot medij) nevtralna; torej v neki spolzki problematiki ne sme biti »ne leva, ne desna«. Zagotoviti mora pluralizem mnenje in interesov. Četudi bi bila tematizirana smrtna kazen, mora nacionalni medij predstaviti mnenja »ZA« in mnenja »PROTI«. Takšna je funkcija nacionalnega medija, ki se financira iz državnega proračuna.« To mojo osnovno držo, ki ima etično podstat, bi bil pripravljen avtoritativno braniti – branil bi seveda snovalce/ustvarjalce Tarče, Vido Petrovčič, Vanjo Vardjana, »nepomembno« Ilinko Todorovski in Jadranko Rebernik) in se v komunikaciji z gledalci/poslušalci odločno izpostaviti. Kot Varuh bi sicer odgovornim posredoval pritožbe »levih gledalcev«, vendar bi dodal, da obstajajo tudi »desni gledalci«, ki so bili pa s Tarčo dokaj zadovoljni – predvsem zato, ker je ni bila enoumna, pač pa pluralna – predstavila je mnenja ZA in menja PROTI. Angelca Likovič je v resnici (posredno) zlivala vodo na mlin zagovornikov splava. Zanko okrog lastnega vratu si je nadela sama in si jo sama tudi zategovala. Ampak ji pa nobena cenzura ni preprečila svobodno izražanje mnenja o splavu, ki – resnici na ljubo – ni osamljeno. In nacionalni medij mora ravno tovrstno pluralnost omogočiti. (»Odžaganje« Ilinke Todorovski se je zgodilo ob nepravem času – ker se ga je ponesrečeno povezovalo s kritiko »njene« Tarče.) Res je, kot je rekla Mojca Pašek Šetinc, da je bila »izvedba te Tarče ena boljših«.
Programski svet je seveda razpravljal o tej Tarči, in če je oz. ker je med svetniki prevladalo stališče, da je bila oddaja uredniški spodrsljaj, se tudi inštituciji Varuha slabo piše. Aktualni Varuh Lado Ambrožič, ki je – kot glavni poraženec – očitno ravno zaradi Tarče odstopil, je Programski svet seznanil, da se je po predvajanju Tarče nanj (kot Varuha) usula toča ogorčenih odzivov. S samo »seznanitvijo« sicer ni nič narobe. Ambrožič je seveda Programskemu svetu, posredoval odzive, ki »so imeli enotno in nedvoumno poanto: da je bila oddaja v vseh pogledih velik uredniški spodrsljaj«. Kot »levičar s pedigrejem« pa seveda ni dodal, da pa se nanj niso obrnili tisti, ki so si oddahnili, da Tarča ni bila klasično enoumna (kot se navadno to na »levi« RTV dogaja – desničarji jo satirično zmerjajo s »Hanzi TV«), in da je to pohvalno. (Njegova kolumna, ki jo je spisal v tem kontekstu, je bila povsem spodletelo koncipirana.) Smer, v katero je Ambrožič nergal, je bila popolnoma brez kompasa – oz.: smer v katero je kot Varuh težil je bila po mojem osebnem prepričanju, ki pa ni tako nepomembno (zato ga v tej kandidaturi tako detajlno podajam), glede na to, da se potegujem za njegovo nasledstvo, popolnoma napačna. Če so moje informacije točne, je hotel Angelci Likovič dosmrtno prepovedati nastopanje na RTV, Vido Petrovčič pa je hotel kar odžagati. Takšnega totalitarističnega sadizma si kot Varuh nikakor ne bi smel privoščiti, niti si ne bi smel delati utvar, da je pač on »nad vsemi«. Če bi bil jaz Varuh, bi vsekakor poudaril nujnost pluralizma mnenj in soočenja drugačnih mnenj. Svoje argumentirano mnenje bi posredoval tudi Ljerki Bizilj in Marku Filiju, ki sta imela na temo omenjene Tarče drugačno mnenje, kot »se mi zdi«, da bi ga morala imeti. Varuh bi moral biti tisti, ki opozarja na slepo pego tudi najvišje odgovorne osebe (Filija in Biziljevo), ne more se pa postavljati »nad vse«, ker Varuh ni »nad vsemi«. Jaz se kot Varuh ne bi obnašal, kot da sem »nad vsemi«. Podobno, kot so se črni oblaki zgrinjali nad »ideologe« Tarče in Angelco Likovič, se je zgodilo meni kar nekajkrat, ko sem bil gost – npr. pri Ani Tavčar v Dobro jutro (ko sem govoril, da je »porodniški dopust za očete norost na kvadrat«), in v oddaji Odkrito (marec 2015), kjer sem v imenu »Gibanja za otroke gre!« sesuval novelo ZZZDR. Seveda bi jaz kot Varuh prav tako avtoritativno nastopil, če bi hoteli pedofili (gledalci/poslušalci) imeti svoje pravice in v neki oddaji nastopili militantno, češ da hočejo povedati svoje. (Pedofilija je namreč huda psihična patologija, ki se jo v populaciji da meriti v promilah.) Plaz kritik na eventualno »pro-propedofilsko« oddajo pa bi seveda podprl kot to lahko podpre Varuh (ki ni »nad vsemi«). Ampak pedofilija in prepoved/zagovor splava še zdaleč nista analogni temi. Če bi se gledalci/poslušalci obrnil name (kot Varuha) in bi se pritoževali, da so bili snovalci neke »proLeGeBiTrovsek« oddaje, ki tematizirajo homoseksualce pristranski in enoumni, bi tem ustvarjalcem/snovalcem (torej »ideologom« oddaje) prav tako namignil, da se mnogi gledalci pritožujejo in da bi bilo dobro v prihodnje v takšnih oddajah predstaviti tudi drugo mnenje, ki je drugačno od »mainstreama« oz. od levo diktirane režimske (profeministične) politike. To se sedaj – »pod Ambrožičem« – ni dogajalo, in to je njegova velika napaka. Če je kritična masa nekih drugače mislečih gledalcev/poslušalcev dovolj velika, je pač drugo mnenje potrebno upoštevati, ga (opozicijsko) predstaviti. Do sedaj se pogosto ni – problematika LGBT skupnosti je bila v zadnjih letih predstavljena zelo enoumno, brez opozicije, brez kritične presoje. V Sloveniji živijo liberalec in konservativce – in oboji imajo pravice, da se njihova mnenje predstavljajo oz. zastopajo v nacionalnih medijih. Zato trdim, da je npr. Panoptikum v tem kontekstu obupno (levo) pristranski – prav tako Studio City, radijska Intelekta in Studio ob 17h …; (desni) Pričevalci pa niti niso toliko pristranski, saj so nekakšna protiutež raznim levim oddajam, filmom, reportažam, poročilom ... Eden najbolj subtilno ideoloških filmov, ki so se zadnjem času vrteli na RTV, je bil švedski film »V imenu ljubezni«, ki je bil brezopozicijsko predvajan ravno v času sprejemanja kazenske zakonodaje, ki naj bi sankcionirala fizično/telesno kaznovanje otrok. (Kako sem ta film kritiziral, bo razvidno v nadaljevanju.)
Na tej točki moram (kar) »prilepiti« kolumno o »brezopozicijskem enoumju na RTV« (do katerega sem zelo »nestrpen« – beri: kritičen), ki sem jo spisal maja letos (2016): »To, kar se dogaja v zadnjih letih na nacionalni televiziji (RTV SLO), presega vse meje dobrega okusa, torej etičnih in demokratičnih standardov. Protesti (desnih) gledalcev so upravičeni, zgražanja nad neobjektivnostjo novinarjev so logična in zato ni čudno, da so potem seje programskega svata, kakršni smo bili priča nedavno, takšne, kakršne so.
Tisti, ki spremljamo področje FDV-jevskega desanta na RTV SLO, smo že nekaj let zgroženi. V desantu se med drugim dogajajo tudi atentati na vse tiste tradicionalne družbene vrednote, ki nas vse skupaj delajo normalne. V tradicionalni družbi, katere temelj predstavljala (tradicionalna) družina, se je doslej ali pa vsaj nekoč daloživeti. Sedaj pa je družba kontaminirana z marginalnimi skupinami (sumljivega porekla in čudne identitete), ki jih tvorijo ljudje, ki bi v resnici rabili psihoterapijo – zato da bi izničili oziroma nevtralizirali, torej pozdravili tisti patos, ki se je vanje naselil skozi otroštvo, torej skozi življenje v razdrtih oziroma disfunkcionalnih primarnih družinah.
Te skupine, katerih vodje oziroma ideologi so pogosto pravi psihopati, sedaj smetijo po družbi z raznimi ide(ologi)jami, od katerih je najnevarnejša ideologija feminizma, ki se pajdaši z LeGeBiTrovsko ideologijo. Evropski levo-liberalni anarhizem je kontaminiran in s feminizmom (enačenjem spolov), v zadnjem času pa tudi s t. i. multikulturnostjo, katere eksplozivna zmes je mešanje krščanstva in islama. Zakaj je nevaren feminizem?  Feminizem je nevaren, ker uničuje tisto naravno feminilnost/ženstvenost žensk, ki je tako kompatibilna z moško možatostjo in zato tudi družbeno produktivna. V feminističnem desantu na družbo skozi medije – najpomembnejši medij je sevedaRTV SLO – se atentat izvaja ravno na feminilnost, torej ženstvenost Žensk (v povezavi z možatostjo moških). Zato da bi razlikovali normalne Ženske od možatih/faličnih “moškinj”, kakor sem (pro)feministke poimenoval že pred leti, pišem o Ženskah z velikim “Ž”. Iz okolja, kjer prihajam (Zasavje), je kletvica “mat kurba” pogostejša kot pozdrav “dober dan”. In predlagam, da se to kletvico nadgradi oziroma nadomesti z “mat moškinja” ali pa “mat feministka”. Izraz feminizem in feministka mora postati slabšalnica, celo psovka/kletvica, če hočemo, da bodo feministke dokončno osmešene in osovražene – ker: tako res ne gre več naprej. Spomnimo se samo, kako so lansko leto prav feministke s peticijo dosegle, da so v Cankarjevem domu, ki mu direktoruje (njihova) Uršula Cetinski, odpovedali festival normalnih, torej feminilnih/ženstvenih
Žensk Femme Féminité.
Vse te profeministične “moškinje” so preplavile domala vse (leve) medije – vključno z RTV SLO – in v goste, na intervjuje in razna omizja se vabijo same v feminizem ujete gostje. Groza je toliko večja, ker vse te falične FDV-jevske lovke (do)sežejo tudi moške novinarske (in uredniške) glave. Eden glavnih feministov na RTV SLO je Dražen Dragojević, ki že dolga leta svoje oddaje – v mislih imamo sedaj Panoptikum (tisti, ki je bil nasporedu 12. maja, je bil prav psihotičen) – vabijo samo enako/isto misleče gost(j)e. Absurd je toliko večji, ker je bila oddaja pred štirimi leti zasnovana kot pluralna in ne enoumna. V svojem zadnjem Panoptikumu je voditelj gostil štiri feministične enoumnice, ki so hotele gledalcem na vsak način dopovedati, kako spodletelo je, če se v družbi zadrži oziroma ponovno vzpostavi (zdrav) patriarhat, namesto da bi bil feminizem vodilna ideologija (»gender mainstreaming«). Patriarhat je ime za (med)spolno družbeno-družinsko ureditev, v kateri navidezno dominira pravi (simbolno nekastrirani) moški – njemu pa iz ozadja s svojo željo v resnici »ukazuje« normalna Ženska, česar zaslepljene feministke – v objemu (nezavednega) zavidanja penisa – seveda ne vidijo. Ženska v patriarhatu v resnici seveda nima tako obrobne vloge – ker: onstran ženske se (za moškega) vselej nahaja infantilna mati; in pravi/normalen moški se v resnici ne more ubraniti diktatu Ženske želje. V patriarhatu in tudi v nekakšni repatriarhalizaciji družbe je Ženska vselej tista, ki moškemu diktira željo in mu subtilno, po ovinkih – skozi nezavedno – ukazuje.V Dragojevićevem Panoptikumu je (spet) enoumno “blestela” (in se po svoje smešila) Eva D. Bahovec – slovenska oproda “njenega veličanstva” Simone de Beauvoir – ki je medštevilnimi nebulozami predlagala, da bi se (že) deklicam v 3. razredu (že) pralo možgane s feminizmom, torej teorijo (enakosti) spolov, z “gender mainstreaming”. Za tiste, ki vemo, kako anatomija genitalij skozi Ojdipov in kastracijski kompleks determinira oba spola, družino in družbo, je to grozljivo. Naj vas opomnim, da se je ta ista Eva D. Bahovec skupaj z Ljubico Marjanović Umek v zadnji nacionalni kurikularni prenovi (pred skoraj dvajsetimi leti) odkrito zavzemala, da bi se moralo deklice in dečke že v vrtcu izenačiti – tako da bi se deklice na silo, torej po kurikularnem diktatu, igrale tekmovalne in konstrukcijske igrice, dečki pa bi zasedli t. i. igralne kotičke, kjer bi gospodinjili, kuhali in previjali dojenčke.
Feministke na RTV
Ta spodletelo psihotična oziroma psihopatska ideologija se brez opozicije po družbi širi ravno s pomočjo RTV SLO in celotne leve politike. Če ob vsem tem dodamo, da je zadnji Panoptikum gostil tudi Darjo Zaviršek, eno  tistih FSD-jevk, ki stojijo v ozadju kalvarije “velenjskih dečkov”, ki sta bili nedavno na silo – po diktatu velenjskega CSD-ja – odvzeta dedku in babici ter pahnjena v rejo k neznanim rejnikom, potem lahko dokončno spoznamo, kako enoumno so koncipirana Dragojevićeva panoptična omizja. Svetlana Slapšak pa je ena tistihfeministk, ki so “norele”, ko je na decembrskem referendumu padla novela ZZZDR. Po njenem “ponorelem” mnenju “je imela od izida referenduma koristi samo majhna skupina tretjerazredni političnih dobičkarjev”. Zelena in mlečnezoba blondinka Manca G. Renko je omizje bolj krasila – kljub temu da bi jo Eva D. Bahovec utopila v žlici vode, ker je v nekem časopisnem prispevku (Delovi Pogledi) v zvezde premalo kovala njuno Simone de Beauvoir in njeno feministično biblijo Drugi spol.
Če odmislimo dnevna poročanja in omenimo še nedeljske intervjuje in gost(j)e, ki lahko tam spregovorijo na “posebno povabilo”, potem se naš obup lahko stopnjuje do groze. Feministke in LeGeBiTrovci so v teh intervjujih redni gostje – posebno v kakšnem predreferendumskem času (Milica Antić Gaber, Barbara Rajgelj, Miha Lobnik …). Štefančičevega Studia City kot kulminacije brezopozicijskega enoumja nacionalne televizije niti ni treba omenjati. Izjema v RTV-jevskem brezopozicijskem enoumju so včasih morda oddaji Tarča in Odkrito, pa tudi v kakšnih Odmevih  je včasih mogoče slišati celo različna, torej kritično nasprotujoča si mnenja. Bodimo iskreni: izjema so seveda tudi (zgodovinarski) Pričevalci. Zato bi v sklepu – v dobro naroda, države in politike – toplo priporočal, da se z nepluralnostjo na nacionalni RTV SLO prekine. Ne sme se dogajati, da nek nacionalni, proračunsko financiran
medij širi le eno(umno) – tokrat pač levo – ideologijo. Pobuda, naj se naročnina za RTV zaradi nepluralnosti in brezopozicijskega enoumja, ne plačuje, je kar legitimna. Škoda je le, da trendu oziroma stanju (leve) enoumnosti ni (bil) kos niti generalni direktor Marko Fili; pod poveljstvom kakšne Nataše Pirc Musar pa bi bilo stanje na RTV SLO verjetno še slabše.«
20. januar 2017 | Zaznamki: varuh gledalčevih pravic | Komentarji (16)
Zdaj, ko se je je Lado Ambrožič skesano umaknil, lahko spet kakšno kritično rečem tudi na tem mestu. Mgoče bom spet cenzuriran – sedaj ima njegovo rabljevsko (ali pa fikusno) lentno Ilinka Todorovki. Včeraj sem (kot zadnji kandidat) lahko Programskemu svetu RTV SLO predstavil svoj program in koncept Varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Na tem mestu bom predstavil mojo kandidaturo, da jo boste lahko vsi RTVjevci (in še kdo) prebrali. Sama pisna kandidatura je bil dolga 10 strani. Tukaj jo bom predstavil v nekaj nadaljevanjih (vsaj štirih delih) … V resnici je moj 15-minutni ekspoze v živo imel naslednje poudarke.
Po šestih urah sestankovanja in po 2 urni zamudi, sem kot
zadnji naletel na »naveličane in utrujene«, kot sem jih naslovil, programske svetnike. Vendar sem jih s pikro predstavitvijo prebudil in razburil, nekatere verjetno tudi užalil, saj so mi namenili najmanjšo minutažo – hitro so me »pognali«. Najprej sem poudaril, da »kandidiram zato, ker sem na lastni koži izkusil, kako ne sme delovati Varuh« .../.../... Oktobra 2013 mi je Ambrožič ukinil blog in kršil 39. člen Ustave (»Svoboda govora«). Kritiziral sem feministični projekt »Mesto žensk« … Nikogar nisem žalil, samo kritično sem mislil. Povedal sem da sem »nestrpen do enoumja«, in da »Vi, Programski svet, RTV, Slovenija rabi mene in ne jaz Vas – ker: jaz imam službo, ne rabim službe. Jaz Vam delam uslugo in ne vi men!« Potem sem povedal, da imam glavo zato da Vem in ne zgolj zato, da mislim (ker mislijo tudi živali): »Varuh bi moral v resnici biti Zagovornik interesov in želja gledalcev, ne pa Varuh pravic – pravice so pravni pojem, ki nimajo nič z televizijskimi gledalci (in radijskimi) poslušalci. Gledalci nimajo pravic(!) imajo pa želje in interese. Varuh bi lahko bil nekaj adekvatnegakot ombuts(wo)man(ka) ali varuh športnikovih pravic le, če bi ga imenovala Vlada ali predsednik države, ne pa Programski svet RTV SLO!«  Ker tega konceptualnega zdrsa v resnici nihče ne opaža. Poučil sem jih, ker se tega konceptualnega zdrsa pač niso zavedali. Od sedaj naprej vedo … Ambrožič pa se je brez kakršnihkoli možnosti, da bi kaj dosegel, znašal nad predsednikom (zdaj
Zupaničem, prej Štularjem ter seveda direktorjem Filijem), v resnici pa so mu oni »rezali kruh«, mu bili delodajalci in ga niso »šljivili pet posto«. Bil je – tako kot Miša Molk, njegov predhodnica – neškodljivi fikus na oknu. Pripomnil pa sem, da bi bil jaz kaktus, da bi malo špikal – kaj več pa tudi ne, ker zaradi neustreznega pravno-delavnega statusa nisem dostojen/kompetenten sogovornik. Če bi me pa imenovala Vlada ali predsednik države, pa bi bil zelo kredibilen »navijalec ušes« in »delilec zaušnic«, in predsedniku sveta, Filiju, Biziljevi urednikom in ustvarjalcem oddaj. Opozoril sem, da je totalitarni režim zamenjala vladavina prava, torej tudi pravilnikov in programski smernic. Omenil sem javni interes in želje/interese gledalcev, ki so tudi desne (konservativne), ne samo leve. Zgolj (oddaja) Pričevalci pač ne odtehtajo Studia City, Panoptikoma, TV-Odmevov, radijske Intelekte in Studia ob 17hDesni gostje so navadno razni nespretni sogovorniki, morda marginalni duhovniki, ki ne znajo pet močnih stavkov povedati v eter – nasproti pa jim stojijo najmočnejši levičarji … Ko sem jaz gostoval v oddaji Odkrito in »požrl Cirila Ribičiča in Nežo Kogovšek s kostmi vred«, so se pritiski na Varuha vršili v smer: »Kdo je Vodebu dovolil priti na televizijo!?«, in Varuh (Ambrožič) je te pritožbe resno jemal!?! … Opozoril sem tudi na »strah pred Trumpovo Ameriko, ki je botroval, da je nedavno pri Martiču ob programskemu svetniku Domnu Saviču gostoval tudi bivši (desni) minister Žiga Turk«.
Skliceval sem se tudi na, na seji prisotnega, Saša Hribar, in ga tudi hvalil, ker ima njegov satirični Radio Ga Ga ob »zapiganosti v levo« tudi opozicijsko držo (GaGajevci napičijo leve in desne) – rekoč: »Programski svetniki se samo »dilajo« – razmišljajo tako ali tako nič.« No, in Sašo Hribar mi je zastavil tudi pametno vprašanje, na katerega sem – upam – zgledno odgovoril. Poudaril sem tudi, da »je izstop iz ideologije nemogoče – ker je ideologija za človeka nekaj takega kot voda za ribo: neopazna!« Tudi predsednik Miran Županič me je spraševal o levosti in desnosti – češ, da je on nevtralen –, ki sem jo v svojem ekspozeju toliko izpostavljal, s poudarkom, da je »RTV trobilo levice, za desnico pa je RTV »Hanzi TV« …« Brankica Petković (iz Mirovnega inštituta, ki me kronično črti, jaz pa njih) je »ostro protestirala« … Jasno, ker ne razume 14. člena Ustave in »pravic do različnosti«, kar sem ji tudi razložil. »Štekala« tako ali tako ni nič.
Omenil sem tudi sporno Tarčo (o splavu) … Nisem pa omenil Ambrožičevega zdrsa, ker pač Ambrožiča ni bilo zraven. Če bi bil, bi rekel tole: »To, da je Ambrožič tako alergičen na splav in se fanatično bori za pravico ženske do splava je simptomatična.« Rekel pa sem: »Da ne bo pomote: jaz sem ZA splav, torej za pravice ženske, da se same odločijo kako in kaj bo z njihovo nosečnostjo oz. splavom.« Zdelo se mi je nujno, da bi sam eksekutorski »Varuh«, bolje rečeno »rabelj« ali pa »cenzor« (drugačnega mišljenja) – zvedel, zakaj bi Angelci Likovič ("ki si je na tisti Tarči sam nadela zanko okrg vratu in si jo zategnila") doživljenjsko/dosmrtno prepovedal nastopanje na nacionalni RTV. Namreč: on je očitno/verjetno še vedno nezavedno jezen na žensko, ki ni naredila splava, pa bi ga – po njegovem nezavednem mnenju – morala …
Kakorkoli že – moja 10 strani dolga pisna kandidatura se je glasila takole (1. del). Tole je UVOD:
 
ZADEVA: Prijava na razpis za Varuha pravic gledalcev in poslušalcev

Podpisani Roman Vodeb – dvojni magister (sociologije kulture in kinezioloških znanosti) – se prijavljam na razpis Varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Do sedaj sem bil precej involviran v »to« področje – mislim na svobodo govora/izražanja (tudi »sovražnega« in »diskriminirajočega«) – in pogosto tudi osebno prizadet. Prav sedanji Varuh (Lado Ambrožič) mi je cenzuriral, torej odstranil kritičen blogarski zapis na RTV MMC na temo feminističnega projekta »Mesto žensk«. To jebilo oktobra 2013. Pred tem sem imel številne kritične zapise na svojem blogu; Kaja Jakopič me je osebno naprosila, če bi blogal za RTV – mojih kritičnih blogarskih tekstov/zapisov mi Miša Molk, Ambrožičeva predhodnica, ni cenzurirala (»zbrisala«). In ravno zato, ker sem na lastni koži občutil, kako ne sme delovati Varuh, sem se odločil kandidirati za to delikatno in nehvaležno mesto. Verjamem, da sem najbolj »sporen« in za mnoge »neprebavljiv« kandidat, ampak se vendarle prijavljam na razpis. V medijih tako ali drugače delam oz. živim z njimi in sem – čeprav si tega ne želim prav posebej – t. r. medijski človek. Izpolnjujem vse pogoje – tudi tega, ki govori o visokem profesionalnem in osebnem ugledu ter zaupanju javnosti, čeprav se mnogi s tem ne bodo strinjali; vsake (subjektivno pristranske) oči imajo pač svojega malarja. Ne nazadnje: kot levičarju mi je na zadnjem »družinskem referendumu« zaupalo okrog 100.000 levičarjev (da o desničarjih ne govorim) – mnogi so se mi tudi osebno zahvalili in čestitali na pokončni drži. Tistim, ki bodo trdili, da nimam ugleda javnosti, naj rečem, da me mnogi cenijo, pa ne upajo javno priznati – mnogi, predvsem feministke, pa bi me res utopili v žlici vode ... In kot tak se prijavljam na razpis.
Naj na koncu še dodam, da izpolnjujem vse posebne pogoje, ki so pod 2. točko zahtevani v razpisu. V medijih in z mediji delam že več kot deset let. Ne nazadnje sem imel na lokalni TVT (Trbovlje) svoje oddaje (Razbito in Modrovanja – če je potrebno, lahko priložim potrdilo). Če pa so razpisnih pogoji tako koncipirani, da mora biti nekdo 10 let uradno zaposlen na RTV SLO (če biti prekarec ni dovolj), da sploh lahko kandidira, potem … – potem nam ni pomoči.
 
Priloge:            mag. mag. Roman Vodeb
- Življenjepis,
- Program dela z vizijo razvoja (utemeljitev kandidature),
- Potrdila o izobrazbi;

P.S.: Me je pa v dvigalu nagovorila programska svetnica – mislim, da je bila Jedrt Jež Furlan, v smislu, »kaj delam«, s čem se preživljam … Ta teden s telim s svojima predstavama (»Razočarana gospodinja Liza Kurtz Potrebuješ pri seksologu« in »Lepotica Monica Bikinsky in psihoanalitična zver«). Kavarna Union je že razprodana, v petek v Zadvor//Sostro, v soboto v Ilirski Bistrici, v nedeljo v Pivki. Do konca meseca pa še: 25. januar grosupeljski Kongo in Ihan/Domžale (z Monico Bikinsky). Z Lizo Kurtz Potrebuješ pa bova v Kokrici/Kranju osveščala ljudi z »Razočarano gospodinjo pri seksologu«.
17. januar 2017 | Komentarji (16)
Vse jutro že všečno tvezite neumnosti o sovražnem govoru … Kakšna hipokrizija?! Tale portal je bil bolj strpen do drugače mislečih, ko so ga obvladovali desničarj. Ko sem kritiziral desnico, označeval verovanje v boga kot psihozo, zagovarjal partizanstvo/NOB (in krtiziral domobranstvo), krtiziral kapitalizem, mi bloga niso ukinili.
Sedaj ko je portal kontaminiran z levico, torej pod ingerenco feministk, se še javno, čeprav subtilno in po ovinkih, zavzemate za odpravo svobode govora. Name se je na tem portalu na mojem blogu zlili toliko gnojnice, da bi po tej plati lahko pariral Janši in Kučanu. In ko sem kritiziral feminističen projekt Mesto žensk, mi je t. i. »varuhu gledalčevih pravic« (Lado Ambrožič) na pobudo oz. pritiske feministk ukinil blog – umaknili so/ste mi zapis z naslovom »Mesto žensk, ali (vas) moških?!« (http://www.publishwall.si/roman.vodeb/p
ost/85313/mesto-zensk-ali-vas-moskih
)
In sedaj, spoštovani namestnik varuha človekovih pravic (Jernej Rovšek): napnite svoj pravniški um oz. aktivirajte razsodno (moralno) moč. Če je Lado Ambrožič klecnil pod (nevidnim) škornjem feminizma, a imate vi kaj bolj trdno hrbtenico in moralno razsodnost? Tole (/kolumne/sovrazni-govor/357162) ste že lepo zapisali, toda moj blog je bil ukinjen, razlašen za sovražni govor.
Feminizem je ideologija, ki mora biti kritizirana, ker je ideologija, ki ima opozicijo. Feminizem je psihoza, tako kot vsak verski fanatizem (religija). In ta moja kritična misel se na RTV MMC, zaradi profeministične politike/ideologije, ne sme širiti. Da bi o tem govoril o kakšni resni debati – npr. v pogovorni oddaji (npr. Panoptikum) – se to, zaradi vpliva feministične ideologije, ne sem zgoditi. Vse vpreg se razglaša za sovražni govor. Nekateri pač mislimo in imamo za seboj konsistenten teoretski elaborat, da spola niste in ne smeta biti enaka. Feminizem je škodljiv za družbo - tako kot verski fanatizem; in ... ali je o tem prepovedano (kritično) govoriti?! In to (vam) pišem, ker sem levičar. Ni mi mar, kakšne zdrse ima desnica; me pa zelo boli, ko ideološko-inkvizicijske cenzure in psihotične zdrse izvaja moja levica - tokrat pač z vpeljave koncepta sovražnega govora, samo zato, da bi se utišalo drugače misleče.
2. februar 2015 | Zaznamki: feminizem, cenzura | Komentarji (16)
Tole sporočilo so mi poslali iz MMC RTV (adiministrator)

Spoštovani!

Vaš blog iz dne 16.10. je bil odstranjen zaradi kršenja pravil spletnega portala MMC RTV. Hkrati Vas naprošamo, da se v nadaljnjih zapisih držite pravil, katera ste sprejeli ob registraciji.

Hvala za razumevanje

Administrator MMC RTV


No, jaz te cenzure ne razumem. Takšne faministične intervnecije v svobodo kritčnega pisanja ne razumem in ... se po natančno 6-ih letih bloganja poslavlam kot blogar MMCja. Leva inkvizicija je hujša kot inkvizicija RKC v srednjem veku. In jaz sem levičar!

22. oktober 2013 | Komentarji (77)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164470
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865058
Blog avtorjev: 3565 // Blogov: 84971 // Komentarjev: 1217382
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217556 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "