Življenje me izučilo, da redkokomu ali redkočemu zaupam.
Zakaj takšno nezaupanje do preveč ljudi in do preveč zadev?
Resno se sprašujem, komu še sploh lahko zaupaš.
Zato imam mnogokrat občutek apokaliptičnih časov.


Tako v svojem osebnem resničnem življenju,

kot v naši podalpski deželici in

ne nazadnje na javnem spletu oz. blogih.

Slednje, ko se te kar izbriše oz. blokira!
Jaz si tega, zgoraj omenjena preprosto NE dovolim in že
dolgo si vse svoje javne pisarije sproti SKOPIRAM.
Ker se mi je zame osebno zgodila blogerska tragedija.
Sem 66 let stara starostna upokojenka.
Sem intelektualka, tako po poklicu, kot po delu v službi,
kot v svojem osebnem življenju.
Ideološko pa sem liberalno usmerjena.
Imam se za svobodomiselno razumnico po slovensko.
Nikoli nisem bila družabna,
nisem imela svoje družbe,
ne prijateljev in prijateljic,
od "prijateljev" in "prijateljic" pa se sploh odvračam.

Vedno sem se poleg službe brigala samo za družino.

Deloma še danes!

Moj oče je pokojni, počiva v grobu,
moja mama živi v domu starostnikov v drugi državi.
Moji sinovi so že starejši od "Kristusovih" let.
Vsi trije imajo končno službe za nedoločen čas
in dva sta se že odselila...
Posebej po razvezi moje edine življenjske, partnerske, zakonske

zveze pred 15. leti sem našla rešitev zase, da sem se vase obrnila.

Da najbolj sebi zaupam in vase verjamem.


Pogosto niti sorodstvenim osebam ne morem zaupati.

Ko kar nekaj bleknejo ali večinoma iz druge države napišejo.

In se načrti spreminjajo, ti pa vzameš za res.


V naši podalpski deželici kot da je apokaliptično stanje.

Toliko je narobe, da je grozljivka.

Če poslušaš in gledaš informativne oddaje,

jaz itak samo na RTV SLO.

Kaj že samo počenjajo naši politikanti, ne morem jih

imenovati politiki.

Tako v Vladi RS kot v Državnem zboru.

Vedno manj poslušam in gledam prenose iz Državnega zbora

na TV SLO 3 programu.

Ne veš, bi se jokal ali smejal.

Ko ti gre na bruhanje, ko jih poslušaš.
Izklopiš TV SLO 3.
Imam globoko blogersko žalovanje.
Izginili so blogi na eDnevnik_si.
Kjer smo nekateri SVOBODNO pisali več kot deset let!
Kjer smo dodajali na tisoče slik in fotk.
Kjer so kliki šli v MILIJONE!
Kjer smo komentarje ali dovolili ali dovolili samo za
prijavljene na eDnevnik_si blogih ali pa komentarje sploh zaprli.
Ko si večinoma SAM brisal zapise oz. sporočila ali komentarje, NE pa Drugi!
Na RTVSLO blogih pa sem zgrožena!
NE moreš pisati svobodno.
Jaz pa sem prestara in preresna za tak odnos.
VSAK, ki označi karkoli za neprimerno vsebino,
se potem avtomatično zbriše.
Zame je nedopustno, celo podlo, da ti neki ali prenapeti oz.
celo lažnivi - glede na letnico, ki je napisana,
"administrator", morda "administratorji" kar zbrišejo!
Da ti grozijo, da ti bodo zapise, vnose moderirali
oz. da te kar blokirajo!
Zame je to SRAMOTA za RTVSLO blog!
Zame je to podlost, če ne celo moralno-etična pokvarjenost!
In blogersko zatiranje!
Vsaj zame butasto OCENJEVANJE lahko opustiš!
Saj nismo v šoli ali na fakulteti!
Zato sem tudi sama svoj jesenski blog na RTVSLO zbrisala,
ker si ne dovolim takih iger na OSEBNEM blogu.
Sem prenesla vpise, zapise na drugi blog na eDnevnik_si.
Zdaj pa imam vraga, ko je tudi eDnevnik_si blog izginil.
Včasih se želiš javno IZPOVEDATI.
Čeprav imaš večino shranjeno v svojem računalniku...

Fotke temnega neba so moje z balkona,

ko se je januarja zmračilo po sončnem zahodu.
Svetle pikice pa so luči v stanovanjih...








21. februar 2018 | Kategorije: zaupanje | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: življenje, zaupanje, osebnost, država, blog | Komentarji (0)
Mene ne zanima, če je Valentinovo - privzeti praznik Ljubezni

spet eden izmed praznikov kapitalističnega potrošništva.

Jaz gledam na ta praznik edino notranje intimno čustveno.

Zato sem dodajam misli iz mojih starih sporočil na Valentinovo.

Ker so mi misli globoke in lepe in vredne Ljubezni v meni.

Iz mene.

In dodajam moje letošnje fotke prvih rožic pozimi...



Zelo mi je všeč slovensko poimenovanje - SPOMLADIN.

Je ključ do korenin.



Ljubezen je mogočno čustvo. 

Glavno, da jaz ljubim, če me že "nihče drug ne ljubi".

Pomembno mi je, da imam sebe rada.

Da sebe sprejemam.

Da sebe poslušam.

Da vase verjamem in vase zaupam.

Da dajem sebe navzven.

Četudi edino za najbližnje.

Ja, in moji TaMladi bodo zaradi tradicije

vseeno dobili čokoladne srčke v bonbonieri.



Leta 2012 sem izbranim, ko imam e-naslove,

pošiljala spodaj citirano.

Letos pa ne bom več...

Pošiljala e-voščilnic namreč.

Smo se s premnogimi edino in preprosto razšli.

MOČ LJUBEZNI,za vedno,Valentinovemu navkljub
 
Praznik Valentinovo zaradi ljubezni v nas obstaja...
Ljubezen, ljubiti...
Potrebno za vedno.
Ljubezen človeka bogati.
Mogočno čustvo, mogočno dejanje.
Notranje bogastvo čustev.
Ljubiti najprej sebe.
Da ljubiš iz sebe navzven druge.
Sprejetost.
Sprejeti sebe.
Iz sebe sprejemaš druge.
Močno notranje dejanje.
Iz sprejetosti sebe sprejemaš navzven.
Iz sebe sprejemaš druge.
Uresničenje, sočutje, vživetje.
Pomembna dejanja.
Izvirajo iz ljubezni.
Najpomembnejša dejanja iz notranjega bogastva.
Uresničiti sebe.
Sočutje iz sebe vnesti v življenje.
Sočutje iz sebe navzven uresničiti.
Vživetje uresničiti.
Notranje bogastvo navzven uresničiti.
Vživetje v drugega človeka uresničiti.
Ljubezen imeti, čutiti, uresničiti v sebi.
Notranje bogastvo iz sebe navzven uresničiti.
Brez mogočnih čustev ni ničesar.
Brez mogočnih dejanj ni ničesar.
Z ljubeznijo bogatiti življenje.
Ljubezen je kot ptica,
kot angel z neba,
ljubezen je kot čudež
želja brez meja.
                           (zadnji verz mi poslala Maja David).
Želim vam za Valentinovo, za vedno
ljubezen, uresničenje, sočutje, vživetje.

Pred desetimi leti sem na svoj prvi blog, ki ga sedaj ni več,

napisala svojo redko "poezijo":

Ljubezen je mogočno in potrebno čustvo.

Ljubezen je notranje bogastvo.
Ljubezen je dajanje.
Ljubezen je sprejemanje.
Ljubezen je lepota.
Ljubezen je svetloba.
Ljubezen je bleščanje.
Ljubezen je bleščeči odsev duha in duše.
Ljubezen je notranja moč.
Ljubezen je resnica.
Ljubezen je rdeča barva kot kri.
Ljubezen je najčistejše življenje.
14. februar 2018 | Kategorije: zavedanje | Kategorije: Osebno | Zaznamki: Valentinovo praznik ljubezen | Komentarji (0)
Jutri bo Valentinovo in  tudi zame  nepozabljena Renata Ažman

bi imela 54. rojstni dan, če se ne bi januarja pred dvema letoma

poslovila od zemeljskega življenja.

Toliko Ljubezni je imela v sebi, a omagala je pod težo svoje bolezni.

Ostajajo za njo njene tri knjigice, oziroma pet knjigic.

Ki jih, jasno, imam doma.


Nekaj sva imeli obe radi, vrtnice in v angele sva verjeli.

Do danes so vrtnice ostale moje najljubše cvetlice.

Pravzaprav sem že dolgo nora na vrtnice.

In angeli so zame duhovni nebeški sli svetlobe.


Zato v njen spomin dajem na blog izbor mojih fotk vrtnic,

predvsem tistih s kapljicami...

Kapljice so zame biseri.

In predvsem zadnje fotke dela mojih angelskih figuric dodajam.

Ki se lesketajo, ali v sončnih žarkih ali pa od sobne luči.

In poimenovanje "Bogec" sem si prisvojila od nje.

Po svoje sva (bili) obe duhovni.

Renato Ažman ohranjam v svojem srcu.

Žalujem, koliko mojih zapisov, vpisov z dodanimi

slikicami, bleščečimi slikicami Ljubezni,
Renati A. posvečenimi, se je zaradi

izbrisa bloga  eDnevnik_si izgubilo...



Enajst let je bila tudi moja spletna prijateljica.

Začeli sva si dopisovati na prvem forumu, kjer sem

sodelovala in ta forum tudi že dolgo ne obstaja več.

Pozneje sva si pisali e-pisma ali si pisali na njenem

blogu Renata na eDiju.

Kontaktirati sva začeli ob njenih prvih treh knjigicah,

zloženih v škatličnem ovoju in prepletenimi z modrim trakcem,

leta 2005 so izšle s skupnim naslovom Japajade.

Z naslovi Kurja lojtra,  Yalla! in Bo že.

Priznam, da nekaj časa nisem razumela njene bolezni.

Odkod le, saj se z (njeno) bipolarno motnjo, z manično depresivno psihozo

nikoli nisem srečala v svojem življenju.

Potem pa je leta 2007 izšla Renate A. kultna Depra.

Seveda sem si kupila to knjigico.

Dolga leta je knjigico Depra imel pri sebi moj pokojni oče.

Ko se je tudi on, izmučen od bolezni, poslovil od zemeljskega

življenja, se je knjiga Depra vrnila v moje roke.

In potem je izšla Renate A. knjiga Itaq.

Seveda sem si kupila tudi to knjigico in pisala o vsebini

na mojih blogih na eDnevnik_si.

Renata Ažman živi nepozabljena v naših mislih in srcih dalje.


13. februar 2018 | Kategorije: osebnost | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: vrtnice, angeli, figure, spomin, Renata, Ažman | Komentarji (0)
25. II. 1963

Na pustni dan

Včeraj je bila pustna nedelja.  Po mariborskih ulicah so se sprehajale maske.

V kavarni Astorija je bilo pustovanje za otroke. Prišel je Ivo Robič. Pel je za otroke.

Pred vrati kavarne je bila velika gneča. Vsi hočejo v kavarno. Pri vratih stoji teta,

ki drži v rokah karte.Z vso težavo se prerineva s sestro in mamo v kavarno. Na odru je

stal Ivo Robič in pel. Vsi otroci smo šli nato v bar. Tam smo dobili pudinge. Nato

smo šli po kavarni. Ko smo se spet vrnili v bar, je komisija izbirala najlepšo masko.

S teto in bratrancem Davidom se prerinem do odra.  Najlepša maska sta bila

bratec in sestrica, v Štajerski narodni noši. Drugo nagrado sta dobili lični  japonki.Tretjo nagrado pa je dobila Rdeča kapica s črnimi lasmi. Napovedovalec je še

razdelil dve nagradi štirim dimnikarjem . Med temi dimnikarji je bil tudi moj

dvoletni bratranec David. Nadalje so peli otroci. Ivo Robič se je zabaval z otroki. Ko je pel

"Katerino", so se zbrali okoli njega otroci. Skupaj so peli. Veliki dren je bil za razglednico

s podpisom Iva Robiča. Čeprav sva se s sestro zelo rivali, nisva prišli do njih.

Kmalu so začeli ljudje odhajati. S sestro sva bili zelo žalostni , ker nisva dobili

razglednic. Mimo naše mize je prišel Ivo Robič. Takoj smo od cigaret strgali

dva kartončka in si pri natakarju sposodili svinčnik. Stopila sem k Ivu Robiču

in ga prosila za dva podpisa. Na oba kartončka se je podpisal. Tako hranim v

albumu njegov podpis.


Zadovoljni smo odšli domov. Takih nedelj si še želim.
------------------------------
----------
--------------------
--------------------
-------

Pred skoraj dvema letoma mi je sedanja lastnica stanovanja,

kjer smo živeli s starši, dala v roke tanek zvezek.

Moje spisje. Na naslovnici zvežčiča piše:


Spisje

O..... Renata

5. b. r.

Osnov.šole "Slavka Šlandra"

Maribor.

Spisi so nastajali pred 55. in 56. leti.

Sem sicer sklenila, da bom Spisje prepisala na blog.

Brez popravkov, tako kot je bilo zapisano v šolskem letu
1962-1963.

Spisi kažejo, kako sem že takrat bila pismena.

Imela bogato izrazoslovje.

Bila sem pametna za pisno besedo.

Vendar mi je na prvi blog, izginuli blog na eDnevnik_si

uspelo napisati poleg uvoda prepisati še samo dva spisa.

Tako se mi godi v starostnem pokoju...
13. februar 2018 | Kategorije: osebnost | Kategorije: Osebno | Zaznamki: pust pustovanje otroštvo | Komentarji (0)
Vrag je odnesel strežnik in bloge, ljubkovalno smo imenovali eDi vas.
Še vedno upam, da NE za večno!


Zato sem vražje jezna! In zelo žalostna!
Ker se je tako končala moja dolgoletna blogerska preteklost.
Se ne sekiram, da tudi prvih dveh portalov,
kamor sem zajadrala na javni splet pred 15. leti in 11. leti,
ni več, saj sem na tistih dveh portalih,
kjer sem sodelovala, preživela preveč svinjarij...

Se samo izpovedujem na javnem spletu

in ni mi do komuniciranja...


Da se moram vračati sem, kjer pa nimam zaupanja.

Sem zato tukaj ta blog zbrisala,

preselila vpise na svoj drugi blog na eDnevnik_si,

zdaj pa imam vraga!


Sem prestara (66 let stara starostna upokojenka)
in preresna (nisem za zafrkavanje, nikoli nisem bila
družabna in nisem imela svoje družbe),
poleg službe sem se vedno brigala edino za NAJbližnje,
da  bi dovolila, kako  neki prepotentni "administrator" briše

moj(e) vpis(e),  kot se tukaj imenuje(jo),
na eDiju pa so bila sporočila ali zapisi. 


Bloge, kjer sem SVOBODNO pisala,

napisala 2.500 vpisov, zapisov, sporočil,

prvi blog deset let in pol, drugi blog devet let in tretji blog sedem let

in z lahkoto dodajala na TISOČE slik z javnega spleta

ali zadnji dve leti moje fotke...

5.400 svojih vidnih fotk imam v svoji datoteki SLIKE.

Eno strast imam, odkar imam mali digitalni fotkič,

četudi hodim edino v bližnje trgovine,

fotkam vse živo in sončne vzhode in zahode z balkona...


In lažje sem v eDi vasi dodajala slikice,
.jpg, .png in bleščeče .gif slikice in svoje fotke...

In tam sem komentarje lahko zaprla...

Je vrag, če se tako konča neko dolgoletno blogersko obdobje...
13. februar 2018 | Kategorije: medosebni.. | Kategorije: Osebno | Zaznamki: vrag, blog, strežnik, izbris | Komentarji (0)
Zadnji komentarji
Blog še ni bil komentiran.
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 166122
Forum avtorjev: 15858 Forum teme: 34339 // Odgovorov: 1867519
Blog avtorjev: 3572 // Blogov: 85230 // Komentarjev: 1225438
Avtorji fotografij: 25610 // Slik: 217978 // Videov: 18653 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "