Moje voščilo na drugem blogu za Marijino vnebovzetje  iz leta 2012.

Naj ne bo prepozno, saj lahko ostane tudi za naslednje leta...

Vsem tistim, ki ste krščanski verniki, katoliški in pravoslavni verniki, ki praznujete Marijino vnebovzetje,


vam pošiljam duhovno voščilo za Marijin praznik.
Kaj je meni, formalni NEvernici, NEkristjanki DUHOVNO vseeno lepo.
Meni, NEkristjanki mi je namreč duhovni in simbolni pomen vseeno všečen.
Materinstvo in materinski božji blagoslov.
Če odmislimo krščanske dogme, ki so mi tuje.
Toda privlači me UPANJE, Marijina materinska MILINA. 
Materinske VREDNOTE.
ŽIVLJENJE! MODROST! LJUBEZEN!
NE glede na brezmadežno spočetje in vnebovzetje.

Ker zelo ločim krščansko Vero od Cerkva, posebno od Rimskokatoliške cerkve.
Sama se sicer duhovno tako od krščanske vere vedno bolj oddaljujem, ker mi ni blizu.
Še bolj pa se distanciram od Rimskokatoliške cerkve.
Samo poglejte to hinavščino Cerkve v DEJANJIH!
Marijino vnebovzetje je POKLON ženi. Toda samo v VERI.
V DEJANJIH RKC niti slučajno NE!
Ker pa MORAMO VSI imeti KATOLIŠKI in pravoslavni državni praznik, sem si na spletu pogledala,
kaj je namen tega praznika.
Sem pa zato, da ta praznik ukinemo. Zakaj nam je VSEM vsiljen? Tudi NEverujočim!
Tudi NEkatolikom. Saj protestanti tega praznika NE praznujejo.

S spleta sem skopirana nekaj meni všečnih misli, ker je nekaj Božje povezano z zemeljskim.
To je MATERINSTVO.
http://svetagora.si/index.php?option=com
_content&task=view&id=406&It
emid=1



Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija
dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved
vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.


 Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in
mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega
praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.


 Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta
v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako
zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s
prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje.
Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po
Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega
vernika.
Brala sem tudi to sporočilo, vendar bom napisala edino mednaslove:
http://www.marija.si/duhovnost/marijini-
prazniki/marijino-vnebovzetje/


Marijino vnebovzetje
15. avgust


1. Ali ni ta praznik v nasprotju z ekumenizmom?
2. Iz zgodovine praznika Marijinega vnebovzetja
Daljni začetek 
 Carigrajski praznik Marijine blažene smrti (»zaspalosti«)
V času avgustovega posta, od 1. do 14.
avgusta, so v bizantinski liturgiji vsak dan votivne dnevnice (oficij)
naše ljube Gospe; imenujejo se »paraklesis« (klicanje na pomoč) ter so
zelo priljubljene in obiskane. Carigrajčani so v 7. ali 8. stoletju
začeli v čast Marijini blaženi smrti (dormitio) obračati slovito himno
Akathistos (slavospev, pri katerem se ne sedi), čeprav je bila prvotno
posvečena skrivnosti Gospodovega oznanjenja Mariji. V tej himni je
odlomek, kjer vsak od apostolov pride in pozdravi Marijo, ki je
»zaspala, tako da se zvrstijo bogate litanije, katerih vzkliki se vsi
začenjajo s »Haire!« (kar pomeni: »Veseli se!« ali tudi »Pozdravljena«
oz. »Zdrava«).
 
(pesem Mariji na čast se izpustila)
/.../

Praznik Marijinega vnebovzetja na Zahodu

3. Skrivnost Marijinega vnebovzetja

Napačno bi bilo misliti, da je telesno vnebovzetje Matere božje vsa
vsebina praznika. Saj je telesno vnebovzetje le odsev poveličanja
Marijine duše. Bistvena blaženost tudi zanjo, kakor bo za nas, obstoji v
neposrednem »gledanju troedinega Boga (izraz »gledanje« je treba tukaj
vzeti v svetopisemskem pomenu, ko ne gre za neko strmenje od zunaj ali
za nekaj zgolj razumskega), v notranjem in nezastrtem življenjskem stiku
z veletokom, oceanom Življenja, Modrosti in Ljubezni, ki je Bog sam.
Seveda pa se ta bistvena blaženost uresničuje tudi pri Mariji po
posredovanju poveličane Kristusove narave, ki je tako rekoč kraj naše
blaženosti, kraj za neposredno zvezo z notranjo božjo skrivnostjo; saj
je tudi za Marijo srednik k Bogu »človek Kristus Jezus, ki je dal samega
sebe v odkupnino za vse« (1 Tim 2,5.6). Tudi če bi Marijino telo moralo
čakati splošnega vstajenja, bi vendar že takoj od svojega prihoda v
nebesa bila po svoji duši deležna slave, ki gre Odrešenikovi materi in
zvesti sodelavki pri uresničevanju odrešenja. Toda po božjem
odrešenjskem načrtu se je poveličanju Marijine duše dejansko pridružilo
tudi poveličanje telesa (»vnebovzetje« v ožjem pomenu), kar se bo pri
drugih zveličanih ljudeh zgodilo šele ob koncu sveta.

Marijina smrt
Mariji je poleg tega pripadala naloga duhovnega materinstva v odnosu
do vseh kristjanov. Ali bi bila Mati kristjanov v vsej polnosti, če bi
ne bila deležna izkustva vseh muk in bridkosti svojih otrok, izvzemši
greh? Da bi nam bila bolj blizu, je hotela tudi ona izkusiti človeško
smrt; tako je skupaj s svojim Sinom posvetila našo smrt in ji odvzela
grenkobo.
Marijina smrt pa je bila bolj smrt iz ljubezni kakor pa iz
neke nuje: imela naj bi značaj samopouživanja v žaru ljubezni, ki jo je v
Mariji razvnel Bog. Sv. Frančišek Saleški lepo pravi v svoji Razpravi o
ljubezni do Boga (VII, 13 sl.): »Nemogoče si
je misliti, da bi bila Marija umrla drugače kakor iz ljubezni … Umrla je
takšne smrti, da bi sami angeli želeli umreti na tak način, če bi bilo
to zanje mogoče … Jezus je bil umrl med plameni ljubezni; tudi Marija je
umrla takšne smrti, kakor je bila smrt njenega Sina.« Isto misel je
razvijal véliki govornik Bossuet: »Ker je božja ljubezen brez ovir
vladala v Marijinem srcu, zato se je množila iz dneva v dan brez
prestanka, tako da je končno v svojem nenehnem širjenju dosegla takšno
popolnost, da zemlja ni bila več sposobna zadržati prebl. Device. Tako
ni nobenega drugega vzroka za Marijino smrt kakor le velikost njene
ljubezni« (1. govor o vnebovz. 2).
Ta nauk, ki je v popolnem soglasju s tem, kar drugače vemo o Gospodovi materi, je našel odmev pri mnogih duhovnih pisateljih.

Kaj pa kraj in čas Marijine smrti?
Marijino vnebovzetje v Svetem pismu

Velika svetopisemska predpodoba prebl. Device v skrivnosti njenega
vnebovzetja je tudi nevesta v Visoki pesmi. Liturgija jo mnogokrat
omenja. Glas ljubega doni srcu neveste kakor neustavljiv klic k
vstajenju:

»Vstani, prijateljica moja,
moja lepa, in pridi!
Moja golobica v skalnih duplinah,
v zaklonu pečine,
pokaži mi svoje obličje,
daj mi slišati svoj glas;
kajti tvoj glas je sladek
in tvoje obličje je ljubko!« (Vp 2,10.14)

In Visoka pesem se konča z vzklikom, ki ga je krščanski čut rad
obračal na Marijo: »Kdo je ta, ki prihaja iz pustinje in se opira na
svojega ljubega?« (Vp 8,5).

Telo, v katerem se je učlovečil božji Sin
(izročilo o Marijinem vnebovzetju)

/.../

To hoče povedati sv. German
Carigrajski, ko se obrača na Marijo:

»Otrok, ki res ljubi, hrepeni po navzočnosti svoje matere; mati pa s
svoje strani z vsem srcem želi živeti skupaj s svojim otrokom. Pravično
je bilo, da si se Ti, o Marija, dvignila k svojemu sinu, Ti, ki je
Tvoje srce gorelo od ljubezni do Boga, do njega, ki je bil sad tvojega
telesa. Pravično je bilo tudi, da je Bog v polnosti svoje ljubezni, ki
jo je imel do svoje Matere, poklical Marijo k sebi, da bi tam živela v
globoki povezanosti z njim … Pritegnil Te je torej k sebi, osvobodil Te
sleherne trohljivosti« (PG 98, 348).

Marijino vnebovzetje – podoba in začetek poveličanja vsega božjega ljudstva
 
VIR: Leto svetnikov, 3, 1999. Smolik, M., ur., Celje, Mohorjeva družba, str. 384-403.



http://www.kapitelj.com/veliki_smaren_ma
rijino_vnebovzetje.html


VELIKI ŠMAREN - MARIJINO VNEBOVZETJE
Kristusovo
vstajenje in vnebohod sta bila
za Marijo veliki prelomnici.
Od tedaj si je želela, da bi
bila tudi ona čim prej tam,
kjer je njen poveličani Sin.
Želja se ji je izpolnila takoj
po končanem zemeljskem življenju,
ko je bila z dušo in telesom
vzeta v nebeško slavo.

Marijino
vnebovzetje („veliki šmaren“,
„velika maša“) je najstarejši
Marijin praznik. V Jeruzalemu
so že v 5. stoletju obhajali
15. avgusta spomin dneva, ko
je Marija zaspala (Dormitio
SS. Deiparae).
 
/.../

Sicer pa nas zanima bolj sporočilo praznika,
saj smo namenjeni istemu cilju. Za to pa
imamo na voljo bogat praznični hvalospev:

Danes
slavimo vnebovzetje Marije, deviške Božje
Matere,

ki
je začetek in podoba poveličane Cerkve,

trdno
upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu.

Nisi
hotel, da bi v grobu trohnelo telo Žene,

ki
je nosila Začetnika življenja
in
je svetu rodila tvojega učlovečenega Sina,

našega
Gospoda Jezusa Kristusa.

Marija je tista, ki
je bila in ostane poleg Kristusa najbližja
Bogu
in najbolj upodobljena po Kristusu.

/.../

V Mariji, eni izmed nas, se je tako že
zgodilo. In to je za nas velika
obljuba
: nismo določeni za smrt,
temveč za življenje nismo določeni za uničenje,
temveč za vstajenje.V Mariji vidimo uresničen svoj sen
o nesmrtnosti, o sreči in slavi brez
konca. Marija je šla in prišla pred
nami. Marijino vnebovzetje
je praznik odrešenega človeštva, praznik
življenja, ki je premagalo smrt.

 Vir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 102 - 105
15. avgust 2018 | Kategorije: osebnost, zavedanje, .. | RTV Kategorija: Osebno | Zaznamki: Marija_mati_Božja, Marijino_vnebovzetje, vnebovzetje, sveta_Marija | Komentarji (0)

Od leta 2011 imam v svojem računalniku shranjene misli ob Marijinem vnebovzetju,
ker sem jih dajala na danes izbrisani, izginuli blog portal.
Prenesla bom več starejših zapisov z mislimi o Marijinem vnebovzetju.
Ker morda ne bom utegnila letos, pa bom nadaljevala drugo leto...
Predvsem po letu 2011 imam vsa besedila, ki sem jih dajala na moje bloge na danes

izbrisanem, izginulem blogerskem portalu, imam shranjena v svojem računalniku.

Temu 
zapisu dodajam, čeprav formalna, institucionalna nevernica misli o
rimskokatoliških cerkvenih osebnostih, ki sem jih ali jih še cenim.



Spodnji dopolnjeni zapis je iz leta 2011.

Ob Marijinem vnebovzetju zame čudovit intervju z up.nadškofom Alojzem Uranom
Navdušile
so me misli, ki jih je izrekel v intervjuju upokojeni nadškof Alojz
Uran.Take ljudske besede sprejemamo tudi NEverniki. Odlomki so citirani
na koncu.
Četudi sem formalna nevernica, nekatere rimokatoliške cerkvene dostojanstvenike pa sem ali še kljub vsemu spoštujem.
Bom
pojasnila, zakaj posameznike iz Rimokatoliške cerkve spoštujem, čeprav
sem na splošno nasprotnica Rimokatoliške cerkve kot institucije.
Edini papež, ki sem ga spoštovala, je bil Janez Pavel II. Kljub njegovi nazadnjaškosti.
Je le bil svetovljan. Ob njegovem obisku v Sloveniji je bil celo navdušen eden mojih ateističnih ta mladih...
Izjemno sem spoštovala pokojnega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Zanj imam eno samo besedo: BLAGOST. Ker je bil tako blag.
Na cesti sem srečevala pokojnega naslovnega mariborskega škofa dr.
Vekoslava Grmiča. Iz njegovega intervjuja v reviji Jana izpred let sem
si zapomnila NASLOV:
"POMAGAJ SI SAM IN BOG TI BO POMAGAL".
Od še delujočih pa mi je všeč tako zelo ljudski in življenjski Robert
Friškovec - Robi. On je pa res "faca". Od njega sem si zapomnila:
URESNIČENJE.

Pa Branka Cestnika cenim.
Misli so iz starega blog zapisa leta 2012:
OBZORJA DUHA, marec 2012, pater Franc Cerar in teolog Branko Cestnik
Znano
je, čeprav sem institucionalna NEvernica, marsikatero natanko konkretno
Cerkveno Osebnost iz vrst katoliških cerkvenih kljub vsemu spoštujem
in/ali mi je kot Osebnost simpatična. Tako kot na pr. mag. Branko
Cestnik. (Sem ga poslušala in gledala včasih pre LETI ob ponedeljkih v 24ur ob enih.)
Ni popolnoma nič zadrti katoliški klerik. Verjetno je tudi zato tako
priljubljen.
 Več zapisov na blog sem
pisala tudi o mag. Branku Cestniku,
filozofu, teologu, patru klaresijancu in župniku v Frankolovem in
Črešnjicah ter aktivnem skavtih...
Gledala sem ponovitev oddaje OBZORJA DUHA in tudi na MMC RTV  SLO.
Zadnji
prispevek v pozneje citirani oddaji je bil o partizanu, jezuitu, patru,
duhovnem učitelju Francu Cerarju, ki je dočakal 22. januarja 2012 90 let.
Odlomek v oddaji se je zečel z besedami patra Cerarja:
"LJUBEZEN JE MOČNO GIBALO ŽIVLJENJA..." (nadaljevanje v oddaji).
Od kod se ga posredno poznala in cenila?
Živel je v Družbi Jezusovi pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
Pred
PETDESETIMI leti, v prvi polovici šestdesetih,  je bila moja mama
upravnica internata Srednje medicinske šole. Internat je bil naproti
magdalenske cerkve. In medicinske dijakinje so imele nekaj sob tudi v
župnišču Sv. Magdalene.
Moja mama je spoštljivo tvorno sodelovala s patrom Cerarjem.
Sama pa se živo spominjam patra Cerarja iz leta 1989, ko je vodil popogrebno
mašo za mojo pokojno  staro teto Elzo. Mašo je pater Cerar vodil moji mami na ljubo.
Ker mi namreč nismo verni.
Dodajam, kako sem še nekoga cenila, jezuita patra Franca Cerarja:
/izjava-dneva/pater-franc-cerar/291520

pater Franc Cerar 
15. september 2012 ob 14:33
Maribor - MMC RTV SLO

 Rad bi dočakal ne samo dan, ko bodo slovenski komunisti opustili
črno-belo prikazovanje medvojnih dogodkov, ampak tudi dan, ko bodo
domobranci v tujini nehali s svojo mučeniško držo in se odločili za
trezno presojo takratnih razmer. Ko bi se obe strani povzpeli do tega
spoznanja, bi dokazali, da sta prerasli čas in sebe. Od tu bi bil samo
še korak do medsebojnega odpuščanja, priznanja dobronamernosti in roke
sprave.

90-letni jezuit, ki je bil med 2. svetovno vojno v partizanih, po vojni pa prejel mašniško posvečenje, Večer. (konec citata)


Pater Franc Cerar se je poslovil od zemeljskega življenja 10. avgusta 2014.
Ganljive misli ob slovesu jezuita patra Cerarja
Zasebnih misli dragocenega spletnega prijatelja,
resničnega pravega katoličana z dušo in srcem sedaj ne bom
ponavljala.
Znano je, da sem formalna, institucionalna nevernica.
Da imam svojo lastno notranjo duhovnost.

Kar je zame prav in dobro in lepo, skratka, morala in etika,
človečnost in vživetje,
sprejemam iz vseh religij.

Nekatere katoliške duhovnike in/ali katoliške dostojanstvenike
sem in tudi sedaj kljub vsemu spoštujem.
Takšna Osebnost je bil jezuit pater France Cerar.
Ob njegovi 90 letnici sem že pisala o njem na blogu.

Imam v svojem računalniku več misli nanj, sedaj bom samo citirala
nekrolog iz časnika Večer.
Posebej me je ganil nekrolog v Večeru,
citiram in prepisujem objavo 12. 08.2014:
Cerarjev dan
Franc Cerar je umrl v 93. letu starosti
Marsikaj je doživel, tistega dne, o katerem
je odkrito govoril od leta 1988 naprej,
pa partizan, priljubljeni magdalenski župnik,
ljudski misionar in voditelj duhovnih vaj Franc Cerar,
ki je v nedeljo umrl v 93. letu, ni dočakal.
Na ta Cerarjev dan "bodo slovenski komunisti opustili
črno-belo prikazovanje medvojnih dogodkov,
domobranci v tujini pa bodo nehali svojo mučeniško držo
in se odločili za trezno presojo takratnih razmer".

To spravno molitev  je ponavljal kar naprej preprosto zato,
ker je bil človek, "ki si upa upati".
In ker je bil "pripadnik religije, ki oznanja resnico in pravico
in me uči razumevati, odpuščati ter razlagati na dobro".
Fascinanten človek je bil, z njim ste lahko razpravljali
o Bogu in hudiču, o Janši in Kučanu, o jutranji zarji in štruci kruha.
Njemu zares ni bilo tuje "nič, kar je človeško". Nazadnje, ko sem
bila pri njem, sem ga vprašala, kaj je smisel življenja.
Ni odgovoril. Dokler smo na svetu, iščemo, je rekel.
In dodal, da tudi sam še zmeraj išče, da pa ima občutek,
da je na pravi poti. Pater Cerar je to, čemur pravimo smisel
življenja, poskušal preprosto živeti.
(dko) (konec citata)
 

Ja, pa sedaj omenjenega upokojenega nadškofa Alojza Urana tudi spoštujem.
Ker je tako ljudski in življenjski in tako dobrohoten, prijazen. Nič ni katoliško zadrt...
Berite njegov intervju... , ki je meni pač všeč..

Intervju je še shranjen na citiranem linku, sedaj citiram okvirčke:
"V današnjem okolju se je izoblikovala miselnost: črno-bela, eni so
samo dobri, eni samo slabi. To pušča v ljudeh neko bolečino, notranjo
žalost, češ saj ni nič več lepega, saj je vse skupaj tako pokvarjeno in
nimamo nobene prihodnosti."


"Lahko tudi te težke razmere pomagajo, da pa kljub temu nekje
globoko v sebi nosimo upanje, da se bo nekaj premaknilo, da bo prišla
rešitev. Predvsem pa upanje pomaga, da človek v sebi nosi neko trdnost,
neko lučko, ki se mogoče še ne vidi, ampak v sebi slutimo, da nekje
rešitev vendarle je."


"Slovenski človek je prestal vse mogoče preizkušnje. Pa smo preživeli,
zato ker je ta človek znal sklepati roke in se je zavedal, da ni on
začetek in zadnji cilj vsega. In ker smo znali peti. Pesem je danes zelo
ugasnila, tista spontana pesem srca."



/slovenija/uran-clovek-je-danes-velikokr
at-odstekan-ni-priklopljen-na-vir-energi
je/263938

Uran: Človek je danes velikokrat "odštekan", ni priklopljen na vir energije 

Pogovor z Alojzom Uranom ob prazniku Marijinega vnebovzetja
 14. avgust 2011 ob 06:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

 "Enkrat je vera močnejša, potem ko je mogoče preveč
lagodno življenje, bi človek vse sam naredil, nato pa pridejo spet
stiske ... To kaže, da smo morda neke temelje izgubili in potrebujemo
novo povezavo z izvirom življenja,"
pojasnjuje Alojz Uran.
 
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja smo se na MMC-ju pogovarjali z nekdanjim ljubljanskim nadškofom in metropolitom Alojzom Uranom. Dobrovoljni upokojeni škof rad poudari, da je upanje pomembno. "In pesem," ne pozabi dodati.
 Ob Marijinem prazniku pa občuti še posebno veselje. "Narava - rože imajo poseben vonj v tem času. Poglejte okrog sebe, kako lepo je. Kako lepe barve nas obkrožajo," poudari.
15. avgust je praznik Marijinega vnebovzetja. Kaj pravzaprav ta praznik pomeni?
To
je največji Marijin praznik v letu, ki predvsem želi spodbuditi
zaupanje v življenje, ker človek ni ustvarjen za grob, za uničenje,
ampak za polno življenje. Življenje na zemlji je kot romanje, kot
predpodoba tistega življenja, ki ga v veri in v upanju pričakujemo in
imamo vero, da bo enkrat polnost tudi prišla za vsakega od nas.
/.../

Mislim, da vera je globoko v človeku. Tudi tisti, ki pravi, da ni veren,
ima neko naravnanost v presežnost. Skozi zgodovino je bilo to
valovanje stalno navzoče. Enkrat je vera močnejša, potem ko je mogoče
preveč lagodno življenje, bi človek vse sam naredil. Potem pa pridejo
spet stiske, ki jih danes doživljamo kot brezposelnost, propad podjetij,
nevestnost ali brezvestnost nekaterih, ki bi morali biti res odgovorni
za to, da se zavzamejo za človeka. Vse to kaže, da smo morda neke
temelje izgubili in da potrebujemo novo povezavo z izvirom življenja.
Lahko bi rekli, da je današnji človek velikokrat "odštekan", ni
priključen na vir energije.

 Če se vrneva k Marijinemu prazniku - kako pa ga vi praznujete?
 
Zelo
čutim vsako leto, da je to tudi moj osebni praznik, zato ker smo se
vedno od otroštva naprej, tudi takrat, ko ni bilo ne duha ne sluha o
uradnem praznovanju, za to praznovanje lepo pripravili. V otroštvu in
mladosti sem prepeval v pevskem zboru in vedno smo pripravili tudi
kakšne posebne pesmi. Zdaj pa kot duhovnik, kot škof praznujem slovesno v
krogu romarskih skupnosti. Letos bom šel na Prihovo v mariborski
nadškofiji, popoldne pa bom v Dravljah v Ljubljani.

In to je
priložnost, ko čutiš, kako vedno znova morda tudi ljudi, ki niso tako
povezani s Cerkvijo in ne hodijo redno ob nedeljah k maši, ta romanja,
ti prazniki na poseben način nagovorijo in človek s seboj prinese
dediščino, različne težave, odhaja pa pomirjen.

Na kratko - kakšno je torej sporočilo tega praznika?
Glavno
sporočilo je velikonočna vera, da je življenje močnejše od smrti, da je
dobrota močnejša od hudobije, da je ljubezen močnejša od sovraštva, da
je luč močnejša od teme. Se pravi: pozitivna naravnanost k življenju, da
nismo ustvarjeni za smrt, za črve ali za razpad, ampak za tisto, kar je
bistveno v človeku - najlepši je ta Božji genom, ki ga nosimo v sebi,
to Božjo podobo, ki se ob prazniku Marijinega vnebovzetja na poseben
način razodene.
Ta odlomek mi je še posebej všeč:
Lahko tudi
te težke razmere pomagajo, da pa kljub temu nekje globoko v sebi nosimo
upanje, da se bo nekaj premaknilo, da bo prišla rešitev. Predvsem pa
upanje pomaga, da človek v sebi nosi neko trdnost, neko lučko, ki se
mogoče še ne vidi, ampak v sebi slutimo, da nekje rešitev vendarle je.
(konec citatov, VEČ lahko berete sami)   

15. avgust 2018 | Kategorije: osebnost, zavedanje, .. | Kategorije: Osebno | Komentarji (0)

Zatečeš
se v mladostne spomine. Ker je v naši podalpski deželici toliko narobe,
ko je grozljivka v našem zdravstvu, ko se izvoljeni politikanti norca
delajo iz tiste polovice volilnih državljanov, ki smo odšli na volitve
in marsikaj je narobe tudi v zasebnem življenju.
Dve poroki na britanskem dvoru
sta obudili ta zapis.


Pred dnevi je bila obletnica takrat pravljične poroke, ki  se je tragično končala.

29. julija 1981 sta se poročila prestolonaslednik princ Charles in lady Diana
Spencer.

 

Leta 1996 sta se uradno razvezala in princesa Diana je 31. avgusta 1997 tragično
umrla v prometni nesreči.

Če bi princesa Diana še živela, bi 1. julija praznovala 57. rojstni dan.

Rodila se je 1. julija 1961 in devetnajstletno so jo vrgli v žrelo britanskega dvora.
1. julija 1997 je še praznovala svoj 36. in zadnji rojstni dan.

Darilce ji je dal sin Harry.

Oboževala sem princeso Diano in vsa desetletja sem spremljala njeno tragično
življenjsko pot, tudi vse zapise o njej po njeni smrti.

In po TV se gledala oddaje z njo in o njej.



In 19. maja 2018 se je zgodila zadnja kraljevska poroka na britanskem dvoru,
ko se je mlajši sin Diane in Charlesa, princ Harry poročil z Meghan Markle.

Čas je, da se vrnem k porokam na britanskem dvoru po časovni vrsti.

 
20. novembra 1947 se je poročila takrat še princesa Elizabeta s princem
Philipom Mountbattnom. Mountbatten je bil Philipov priimek po starih starših.
Princ Philip  je bil grško-danski princ in iz nemške vojvodske
rodbine Schleswig-Holstein-Sondenburg-Glücksburg
. Služil je v britanski
kraljevi mornarici. Po poroki s princeso Elizabeto se je odrekel rodbinskim
plemiškim naslovom in postal je vojvoda Edinburški.

Elizabeta pa je postala kraljica Elizabeta II.

6. maja 1960 se je poročila mlajša sestra kraljice Elizabete II, princesa
Margareta.

Natanko te poročne slike se spominjam iz moje mladosti iz šestdesetih let
iz nemških revij, ki smo jih imeli doma. Moja mama je imela naročeno
revijo Bunte. 
Princesa Margareta je imela čudoviti poročni diadem.
V zahodnem svetu poimenujejo diademe tiara.Tiara je bila krona papežev.Naglavni okras je diadem ali načelek.
Poročni diadem princese Margarete se je imenoval
"Lady Poltimore Tiara" iz leta 1870.
Tudi princesa Margareta je bila tragična figura na britanskem dvoru.
Bila je zaljubljena v ločenca, v letalskega kapétana Petra Towsenda.
Princesi Margareti niso dovolili poroke z njim.

Princesa Margareta se je poročila z dvornim fotografom Anthonyjem
Armstrongom-Jonesom. Dobil je naziv lord Snowdon in vikont Linley.
Zakonska zveza ni bila srečna in razvezala sta se maja leta 1978.

Edina hčerka kraljice Elizabete II, princesa Anne se je poročila
s konjeniškim kapétanom Markom Phillipsom 14. 11. 1973.
Mark Phillips je bil tudi konjeniški zmagovalec na olimpijskih igrah.
Princesa Anne je imela isti poročni diadem kot njena mati.

To je bil diadem "Queen Mary Fringe Tiara".
Kraljica Marija je bila žena kralja Georga V.
Ker je princeso Anne mož varal, sta se leta 1992 razvezala.
Princesa Anne se je potem poročila s kraljevim mornariškim
vice -admiralom Timothyjem Lawrencem.



29. aprila 2011 se je poročil princ William s Kate Middleton.
William je starejši sin princese Diane in princa Charlesa.
In vnuk kraljice Elizabete II.

Zelo simpatična Kate je s poroko postala vojvodinja Catherine Cambriška.

Na poroki je imela diadem "Cartier Halo Scroll", ki ga je leta
1936 podaril kralj Jurij VI svoji ženi.

In ob posebnih priložnosti nosi diadem svoje pokojne nesojene tašče,
princese Diane.

 

O njunih treh ljubkih otrocih Williama in Catherine pa v naslednjem zapisu.

 
30. 7. 2011 se je poročila hčerka princese Anne in ljuba vnukinja kraljice
Elizabete II, lady Zara Phillips. Zara si je priborila
olimpijsko srebrno medaljo v konjeništvu na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.Poročila se je z igralcem ragbija, z Mikom Tindallom.
Imata dve ljubki hčerkici.

Najbolj sveža poroka na britanskem dvoru je poroka princa Harryja,
drugega sina princese Diane in princa Charlesa z ameriško igralko
Meghan Markle. 19. maja 2018. Meghan je s poroko postala vojvodinja Sussekška.


Na poroki je nosila diadem kraljice Marije, "Bandeau Tiara Queen Mary".
Seveda sem sledila tudi tej poroki tako po TV kot po člankih

na spletu.

In o tej poroki citiram na koncu zapisa.

Poroki princa Williama in princa Harryja nista minili
brez spominov na njuno pokojno mamo princeso Diano.
Zaročni prstan vojvodinje Catherine je bil zaročni prstan
njene pokojne nesojene tašče.
Tudi zaročni prstan vojvodinje Meghan je iz dveh diamantov
iz nakita princese Diane in iz enega diamanta iz Bocvane.


Poročni šopek vojvodinje Catherine je bil iz lilij in iz mirte.
Poročni šopek vojvodinje Meghan je vseboval še
spominčice, šmarnice, jasmin, mirto, zali kobulček,
klasasto kresnico - astilbo in dišeči grahor.



 
To so izbrane kraljevske neveste na britanskem dvoru.
To so bile  izbrane poroke na britanskem dvoru.
 

Ko tvoje resnično življenje ni popolnoma nič kraljevsko
ali princeskino, se zatekaš v resnične pravljice,
ne vedno s srečnim koncem.

Četudi virtualno, občuduješ kraljevski nakit.
Takšno je sodobno življenje, tudi na britanskem dvoru.

/zabava/iz-sveta-znanih/foto-in-video-pr
inc-harry-in-meghan-markle-izrekla-u
sodn
i-da/455381

Foto in video: Princ Harry in Meghan Markle izrekla usodni da
Mladoporočenca pred gradom pričakala navdušena množica
 19. maj 2018 ob 06:59,
zadnji poseg: 19. maj 2018 ob 14:28
Windsor - MMC RTV SLO

 V kapeli sv. Jurija na gradu Windsor sta v zakonski stan
stopila princ Harry in Meghan Markle, ki sta po kraljevski poroki
prejela naziv vojvoda in vojvodinja Susseška.

Zbrane je najprej nagovoril škof David Conner,
nato je odlomek iz Biblije prebrala Jane Fellowes, najstarejša sestra
princese Diane. Sledila je čustvena pridiga ameriškega škofa Michaela Curryja, ki je navdušil Britance po vsej državi, med
posameznimi govorci pa je zapel pevski zbor. Po izmenjavi poročnih
zaobljub si je par izmenjal prstana in škof je mladi par razglasil za
moža in ženo.

Harry je svoji nevesti na prst
nataknil prstan iz valižanskega zlata, zanimivo pa je, da se je odločil,
da bo tudi sam nosil poročni prstan, čeprav to med moškimi člani
kraljeve družine ni običajno.


Meghan
Markle, ki je zadnjo noč pred poroko preživela v hotelu Cliveden House,
je v 15 kilometrov oddaljeni grad Windsor pripeljal črni rolls-royce.
Družbo ji je delala mama Doria Ragland, ki je pred poroko spoznala tako
princa Charlesa in Camillo kot tudi britansko kraljico Elizabeto II.

Nevesta,
oblečena v kreacijo priznane britanske oblikovalke Clare Waight Keller
(Givenchy), se je do kapele sprehodila v spremstvu družic in otrok, med
katerimi sta bila tudi Harryjeva nečaka princesa Charlotte in princ
George. Dolgo obleko sta ji na poti v kapelo pridržala sinova najboljše
prijateljice, kanadske stilistke Jessice Mulroney.
V rokah je nevesta nosila poročni šopek, ki je bil sestavljen iz
spominčic, ki so bile najljubše cvetlice umrle princese Diane, šmarnic,
jasmina, mirte in dišečega grahorja.

Ker se njen oče zaradi
okrevanja po operaciji poroke ni udeležil, je Meghan do oltarja
pospremil princ Charles, ki je vlogo sprejel z veseljem. Obred se je
sklenil z britansko himno, mladoporočenca pa sta se nato sprehodila do
kočije, s katere sta pozdravila množico, ki se je zbrala v okolici gradu
Windsor.

Na poroki številni zvezdniki
Povabljeni
gostje so se v kapeli sv. Jurija začeli zbirati že dve uri pred
začetkom obreda. V kapeli sv. Jurija so se zbrali povabljeni zvezdniki,
med katerimi je pred poroko vladalo prešerno vzdušje. Obreda so se med
drugimi udeležili Victoria in David Beckham, Oprah Winfrey, angleški
igralec Idris Elba z zaročenko Sabrino Dhowre, igralec Tom Hardy,
glasbenik James Blunt, voditelj James Corden, zvezdniški par George in
Amal Clooney, teniška igralka Serena Williams in velik del igralske
zasedbe serije Nepremagljivi dvojec (Suits), v kateri je nastopala tudi Meghan.

Po
smetani iz sveta zabave so v kapelo prišli tudi člani kraljeve družine.
Pol ure pred začetkom obreda so se povabljencem pridružili princ
Andrew, princ Edward, princesa Anne ter drugi pripadniki britanskega
dvora. Princ Harry je množico pred gradom Windsor pozdravil v spremstvu
brata Williama, po prihodu princa Charlesa in Camille pa je štiri minute
pred začetkom obreda v kapelo vstopila tudi kraljica Elizabeta II. z
možem princem Filipom.

Po obredu tudi večerna zabava
Na
veliko poroko je bilo povabljenih 600 gostov, večerne zabave v bližnji
rezidenci Frogmore House pa se bo udeležilo 200 ljudi. Vabil za poroko
ni dobilo kar nekaj znanih političnih obrazov, je pa vabila dobilo več
kot 2.500 Britancev, ki so v parku gradu lahko pričakali prihod ženina
in neveste v kapelo svetega Jurija.

Eno
izmed večjih vprašanj o
poroki je bilo, komu bo pripadla čast zabavanja modre krvi. Ugibanj je
bilo konec šele v tem tednu, ko so razkrili, da bo zbrane zabaval dober
prijatelj Harryjeve matere princese Diane, ki je tragično umrla v
avtomobilski nesreči leta 1997, Elton John. Med drugim je igral tudi na
Dianinem pogrebu, kjer ji je posvetil pesem Candle in the Wind.

P. B., M. Z., K. T., K. Ši.

https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljud
je/poroka-leta-harry-in-meghan-pred-olta
r-51653.html

kraljevska poroka
princ Harry
Meghan Markle
princ William
princ Charles
Doria Ragland
Elizabeta II
Čustven Harry in nasmejana Meghan sta rekla »da« (FOTO, VIDEO)
V kapeli sv. Jurija v Windsorju sta se pred okoli 600 svati poročila britanski princ Harry in Meghan Markle.
Objavljeno
18. maj 2018 07.02
Posodobljeno
20. maj 2018 17.35
T. V.  Delo
»Videti si čudovita. Pogrešal sem te,« je Harry zašepetal svoji nevesti, ko jo je njegov oče princ Charles
pripeljal pred oltar in jo je prvič videl v poročni obleki. »Hvala,
oče,« se je zahvalil Charlesu, ki je vskočil, ko je pred dnevi nevestin
oče odpovedal udeležbo na poroki.
Harry je bil vidno čustven,
solze pa so se spremenile v smeh, ko si je
par izmenjal poročne zaobljube. Obljubila sta si, da se bosta »ljubila
in cenila« dokler ju »smrt ne bo ločila« in si izmenjala poročna
prstana. »Vzamem,« sta si še obljubila in se nasmejala, ko je bilo
izpred kapele slišati navdušenje množice, ko je princ svoji izbranki
obljubil večno zvestobo. Canterburyjski nadškof Justin Welby, ki je
vodil poročni obred, je ženina in nevesto naslavljal kot Harry in Meghan
in ne z njunima krstnima imenoma Henry in Rachel.
14.03 - Poročni obred se je končal s pesmijo God Save the Queen. Mladoporočenca sta se izpred oltarja podala proti izhodu.
13.25 - Britanski gospel pevski zbor je zapel Stand by me.
Nagovor, v katerem je poudaril pomen ljubezni, je imel ameriški pridigar
Michel Curry iz episkopalske cerkve.
13.05 – Začel se je poročni obred - s petminutno zamudo.
13.00 – V zadnjem trenutku je pred kapelo v
avtomobilu prispela nevesta, ki je v kapelo vstopila sama, sredi kapele
pa jo je čakal princ Charles in jo pospremil do oltarja. Princ Harry je
deloval nekoliko nervozen, Meghan pa je nasmejana do ušes.
12.57 -
Prispele so deklice, ki bodo nosile rože, med njimi princesa Charlotte,
ki jo je za roko držala njena mati Kate Middleton.
12.55 – Po protokolu je kot zadnja članica kraljeve družine prispela kraljica Elizabeta II.
12.53 - pred kapelo je prispela mama neveste Doria Ragland, takoj za njo princ Charles z ženo Camillo.
12.35 – Princ Harry in njegova poročna priča,
njegov brat William, sta se pripeljala pred Windsorski grad in se peš
podala proti zahodnimi stopnicami kapele sv. Jurija.
12.20 - Nevesta Meghan Markle se je skupaj s svojo mamo v Rolls Roycu odpeljala proti kapeli sv. Jurija.
12.15 – Na prizorišče poroke so začeli prihajati člani kraljeve družine.

(več na citiranem članku)


Sama se od takšnih samozvanih zdravilk itak odvračam...

Pri medicinski sestri Jani Pristovšek - Dondi, ki  je napisala

pozneje citirani dve  knjigi, me je včeraj pritegnilo dvoje.

Pri vragu, kaj pomeni kratica BEAM in v komentarju je

napisala, da piše po Bernu.
HEVREKA! Našla sem!
Končno sem odkrila, kaj pomeni kratica BEAM pri Jani Pristovšek - Dondi.
BEAM je BIOENERGIJSKA EMOTIVNA AKTIVNA MATURACIJA
MATURACIJA je:
1. končan, dosežen, popolni razvoj ali rast
2. ZORENJE
3. DOZORITEV

 Najprej sem na javnem spletu našla:
Približek Janinemu BEAM-u je prosto poslovenjeno

Mapiranje električnih dejavnosti možganov.

Kartiranje, tekstura možganov.

V angleščini BEAM citirano pozneje.

Drugi Beam pa me je pripeljal do ameriškega psihologa,

doktorja psiholoških znanosti - PhD Daniel Conroy-Beam.

Dr.  sci. Daniel Conroy-Beam je doktoriral iz evolucijske psihologije

na na UT - University of Texas at Austin in je sedaj deluje kot

prof. asist. na oddelku Psihologija in možganske znanosti

(vede) na University of California Santa Barbara - UCSB.

Je psihološki raziskovalec za partnerske odnose, psihološko evolucijo

in človeško vedenje.


Eric Berne je pokojni ameriški psiholog in psihiater, je živel
od leta 1910 do leta 1970, je utemeljitelj Transakcijske analize
in je pisal knjige za samopomoč - pozneje citirano in linkano.

Transakcijska analiza je preprosto napisano teorija osebnosti

in sistemska psihologija, teorija osebnosti in teorija komunikacije.


Enega moškega, imenujem ga Edini, sem imela v življenju
in ko se je ta po 34. skupnih letih odselil in razvezal,
nisem in ne bom Drugega niti pogledala.
Edini je bil in bo ostal Edini.
Sem sama, ne pa osamljena.

8 moških, "Bog ne daj, da bi me tako kaznoval"...

Polnočni klub, v katerem je sodelovala Jana Pristovšek,

je zame osebno sicer vsebinsko popolnoma mimo...

Ljubezen imam v sebi sami... Do sebe, do NAJbližnjih,

do izbranih, sprejetih Drugih...

Za ogled v 4d.rtvslo.si se moraš prijaviti.

Včeraj sem celo sama gledala oddajo na MMC RTV SLO.

Življenje posameznika in njegove življenjske odločitve

so namreč popolnoma nekaj drugega, o čemer

so "razpravljale" sodelujoče "ustvarjalke" ljubezni.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/polnocni-klub
/174323653

Ustvarjene za ljubezen
Polnočni klub

 
Datum: 6. mar. 2015


Dolžina: 1 ur 09 min. 25 s.
Zakaj je včasih tako težko zadovoljiti potrebo po ljubezni? Zakaj so
prijetne in uspešne ženske, kljub želji, da bi imele ob sebi moškega, v
resnici same in osamljene? Kaj je pomembneje kot kdaj in kje bo prišel
pravi? O vsem tem bodo pred praznikom žena svoje izkušnje z gledalci
delile Jana Pristovšek, Katja Škrabar, Alenka Simonič in Lucija Šiftar. Z
njimi se bo pogovarjala Danica Lorenčič.





https://www.abbreviationfinder.org/sl/ac
ronyms/beam_brain-electrical-activity-ma
pping.html

› Brain Electrical Activity Mapping

BEAM: Brain Electrical Activity Mapping
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/276
090880

8 moških, zakaj pa ne? : priročnik za ženske in ljudi z žensko dušo
Pristovšek, Jana
priročnik
1. izd. -
Ljubljana : Studio Heliantha, 2014
slovenski
ISBN 978-961-93748-0-1 : 19,50 EUR
COBISS.SI-ID: 276090880
Avtor
Pristovšek, Jana

Drugi avtorji
Kocijančič, Sandra
Teme
Odnosi med spoloma |
Priročniki



https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/292
580096

Čarobni odnos : priročnik za samospoznanje

 Pristovšek, Jana
priročnik
Ljubljana : Chiara, 2017
slovenski
ISBN 978-961-94116-7-4 : 17,00 EUR
COBISS.SI-ID: 292580096
Avtor
Pristovšek, Jana

Teme
Samospoznavanje |
Priročniki




http://www.bukla.si/?action=books&bo
ok_id=827

Knjiga

Katero igro igraš?
Temeljna knjiga o psiholoških igrah v medčloveških odnosih
Eric Berne
Prevod: Martin Bertok
Založba: Sinesis, 2007
mehka vezava, 201 str.
ISBN: 978-961-92132-0-9
Cena:
29,50 €
priročnik
Kategorije:
psihologija in psihiatrija > psihoterapija
Recenzija Bukla
 Če smo pred nekaj meseci ob izidu
ekonomske klasike Johna Maynarda Keynesa ugotavljali, da imamo v
slovenščini veliko premalo knjig s tega področja, lahko le nekaj boljši
položaj zaznamo na področju klasičnih in referenčnih sodobnih
psiholoških del. Freud, Fromm in morda še Adler so avtorji, s katerimi
so povezani ključni prevodi del s področja psihologije. Nekaj krivde za
to gre pripisati nekdanji skupni državi, ko je pri založbi Nolit v
okviru knjižne zbirke Psihološka knjižica v razmeroma kratkem času izšlo
na desetine prevodov in tudi izvirnih del (od Slovencev denimo
Trstenjak in Pečjak). Vseeno pa ravno zaradi tega knjig Maslowa (recimo
Motivacija in osebnost), Watzlavicka (Sprememba), pa dela Bergerja,
Horneyja in drugih nismo prav veliko dobili v slovenščini. V kategorijo
modernih psiholoških klasikov nedvomno spada tudi Eric Berne, oče t. i.
transakcijske analize (TA), ki je kljub njegovi prezgodnji smrti leta
1970 danes še vedno aktualna. Zato je več kot prijetno presenečenje in
za ljubitelje psihologije velik dogodek, da sta skoraj hkrati izšli dve
deli s področja TA. Prva je Bernova Katero igro igraš?, v času izida v
šestdesetih letih nesporna knjižna uspešnica, ki je enako aktualna še
danes. V njej Berne na podlagi svoje metode preigra različne psihološke
in medčloveške igre, pri čemer TA izhaja iz nekaj teoretično dobro
razdelanih podmen. Prva je ta, da je enota medčloveškega odnosa
transakcija, ki se v obliki takšnega ali drugačnega dražljaja slej ko
prej sprosti ob srečanju vsaj dveh ljudi. Transakcija potem povzroči, da
druga oseba stori ali odgovori na ta prvotni dražljaj, kar imenujemo
transakcijski odgovor. Drugi je ta, da odgovor izvira iz enega od treh
delov večnaravne človeške narave, ki je sestavljena iz Starša, Odraslega
in Otroka, tako da TA, ki se jo da študirati tudi pri nas, po eni
strani skuša sistematizirati človeške reakcije glede na različne
situacije oziroma po Bernovo igre, po drugi strani pa ugotoviti, kateri
del večnaravnega individuuma reagira v danem trenutku. Da je TA v času
svojega nastanka naletela na ugoden odziv dela strokovne javnosti,
pričajo tudi knjige drugih avtorjev o njej, med katere sodi zelo dobra
Jaz sem v redu – ti si v redu, ki jo je samo nekaj let po izidu dela
Katero igro igraš? napisal psihiater Thomas A. Harris. Gre za uporaben
psihološki priročnik, s katerim si lahko zainteresirani in pozorni
bralec pomaga v različnih fazah svojega ­življenja. 

 Samo Rugelj


http://samozavestni.si/transakcijska-ana
liza/

Transakcijska analiza
Transakcijska analiza je sodobna psihoterapevtska smer, je tudi
teorija osebnosti in teorija komunikacije. Njen utemeljitelj je ameriški
psihiater in psihoterapevt Eric Berne (1910-1970). Ime transakcijska
analiza izhaja iz pojma transakcija – to je izmenjava sporočil med
osebama. Ker je transakcija enota komunikacije, je transakcijska analiza
pravzaprav analiza komunikacije.
Osnovne predpostavke transakcijske analize so, da smo vsi ljudje OK,
da ima vsakdo sposobnost, da razmišlja, da odloča o svojem življenju in
te odločitve lahko spreminja. Vloga klienta v terapiji je enakovredna,
saj ga terapevt seznanja z idejami transakcijske analize in ga spodbuja,
da tako prevzame enakovredno vlogo v procesu spremembe.
Osnovni koncepti transakcijske analize

Referenčni okvir
Je sistem predstav o sebi, o drugih in o svetu. Je skupek vseh naših
prepričanj, izkušenj in pričakovanj, na podlagi katerih zaznavamo in
dojemamo svet. Je  notranji zemljevid sveta. Ljudje ne reagiramo na
dražljaje iz realnosti kot takšne, temveč šele na pomen, ki ga tem
dražljajem pripišemo. Ko sta naš referenčni okvir in objektivna
stvarnost skladna, nimamo težav. Ko pa pride do neujemanja med našim
referenčnim okvirjem in stvarnostjo imamo dve možnosti: ali prilagodimo
realnost ali pa naš referenčni okvir.

(več in dalje na linku citiranega članka)

Ker zapise na blog kopiram, bom spet razdelila zapis  na dva dela,
da ne bosta zapisa predolga.
Verjetno se mi bo ponovno dogodilo, da ne bom več sama doma.

Zakaj sem izkoristila včerajšnji dan, bo govor v zadnjih dveh zapisih.

Zapise namreč dolgo pripravljam, tudi več ur, ker vse, kar me zanima
in česar ne vem, poiščem na javnem spletu.
Ker z javnega spleta poiščem

citate in linke, s katerimi podkrepim svoja razmišljanja.

Ne kitim se s tujim perjem.

Pozneje bom ponovno dodala, odkod so ostanki moje

poklicne "deformacije".

Moram znova poudariti, da sem se že pred časom, pred leti odvrnila od VSEH

dušebrižniških pametovanj, so zame nakladanja, ki name niti malo nimajo vpliva.

Ne dovolim si posploševanj.

Ravnam se po sebi, ne pa po zapovedih.

Gre za to, kaj bi MORALA MISLITI, delati, udejaniti, URESNIČITI,

da bi bila "srečna" in sploh OH IN AH kot osebnost.

Hvala, NE! Sem kar sem in sem, kakšna sem.

NISMO roboti in vse to dušebrižniško pametovanje je že davno postala

posebej  zame totalna bedarija!

Pri meni NI ničesar nikoli uspelo, nobene skupinske "terapije" niso uspele,

skupinska srečanja v  raznoraznih zadevah, 
VSE skupinske zadeve sem predčasno zapustila, končala.
Niso vplivali NE individualni "nasveti",

pametovanja, nakladanja, ker preprosto zame NE veljajo!

Uspe pri meni edino tisto, za kar se SAMA ODLOČIM!

Posebej zadnje poldrugo desetletje sama presodim,

se odločam, kaj je zame prav in kaj preprosto NI prav,

kaj je zame samo dobro in preprosto zame samo NI dobro!



Vedno manj poslušam Druge.
Vedno bolj sama o sebi odločam.

Sebe imam pošlihtano, svojo Osebnost,
vedno bolj sebe poslušam, najbolj sebi zaupam in vase verjamem.


Tako mi tudi ni pomembno, da me ima "kdo rad".

Ne potrebujem pozornosti Drugih!

Imam samo sebe, samo sebe rada  in

predvsem imam jaz rada NAJbližnje.

Koga Drugega imam še rada, pa sama sprejmem oz. občutim.



 
Na javnem spletu sem končno se podučila,
kdo je Jana Pristovšek - Dondi in o njenih dejavnostih.
Mene taki "zdravilci" oziroma samozvane zdravilke itak ne bodo
nikoli videli.
Pač nisem dojemljiva za take hece...
Tu se je pojavila blogerka Jana Pristovšek - Dondi,

ki podaja povzetke tujih znanj in tukaj precej neuspešno.

Večina njenih pisarij ne razume, ker jih ni sposobna razumeti,

premnogi se od njenih "nasvetov" odvračamo.

Sama od "Čarobnih odnosov" bežim kot hudič od križa.

Po svobodni volji lahko vsak ravna tukaj po privzetih zapovedih

Jane - Dondi, lahko bere njeni knjigi ali

pozneje citirano Bernovo knjigo Katero igro igraš

o psiholoških igrah v medsebojnih odnosih.

Sama ne bom nič storila od tega slednjega zgoraj napisanega...



Posebej jaz sem individualistka. Kljub formalni družini.

Sem izrazito vizualni tip človeka, na vidno se najbolj zanesem.

Osem let sem v starostnem pokoju.

Kot diplomirana višja knjižničarka sem vso delovno dobo

oddelala v knjižnici ene mariborske fakultete.

Umsko - intelektualno delo sem poklicno opravljala.

In vid mi še edino dobro služi.

Naglušna sem že 38 let. Slišim, pa NE razumem

hitre in nerazločne človeške govorice.

Zato sem pismena in od branja imam največ...

Tako je ostala moja poklicna "deformacija".
Sram me je
Sram me je v dno duše, v kakšnem duhovno primitivnem mestu živim od rojstva, čeprav ne živim na mariborskem Pobrežju...
In na splošno, kakšen duhovni primitivizem se razširja v naši
podalpski deželici. Najbolj ga razširjajo fanatični verniki Janeza Ivana Janše in vojščaki s podporniki SDS-a.

Tudi pater Branko Cestnik je napisal ob zapisu o "rjuharicah" (po SDS-u),
da ga je sram...

Ob čemur podajam svoje misli, v nadaljevanju citiram in linkam
in tudi zapis na blog kopiram.
Sem prevečkrat prebrala, kako lahko zapise tudi brišejo...
Mojih blog zapisov ne bo nihče Drugi brisal...

Gre za to, kako na Pobrežju v Mariboru delajo SDS-ovci gonjo proti
sirskim BEGUNCEM! In kakšen primitivizem, homofobija in rasizem se je razširil ob kopanju Arabke v burkiniju v Termah Vivat.
 Glede slednjega s twittom prednjači zame velik SDS-ovski primitivec
Žan Mahnič.

Grozljivka je zame, kaj so predvsem podporniki SDS-a tako brez zavedanja,
zaslepljeni, da ne prepoznajo, da so SDS-ovci najbolj
moralno-etično pokvarjeni, duhovno primitivni, homofobni, rasistični!

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/17455
3127


Prišla skupina sirskih beguncev
Dnevnik

 Datum: 24. jul. 2018
Dolžina: 2 min. 31 s.

https://www.lokalec.si/novice/v-mc-pobre
zje-zelijo-podatke-o-beguncih-in-tujcih/


V MČ Pobrežje želijo podatke o beguncih in tujcih
Objavil: BKREPORTER
Dne: 23.07.2018 21:35
Kot smo že poročali, bo v naslednjih dneh v Maribor prispelo 21
beguncev iz Sirije. V mestni četrti Pobrežje pa so zaradi namestitve ene
družine v Integracijsko hišo sklicali izredno sejo, na kateri so
zahtevali, da se vladni urad neposredno z mestno četrtjo pogovarja glede
namestitve tujcev v to okolje. Zato so sprejeli tudi sklep, da
zahtevajo soudeležbo pri odločanju za vsakega tujca, ki ga država naseli
na območje MČ Pobrežje. S tem želijo tudi podatke, koliko tujcev biva v
njihovi mestni četrti, a čeprav vedo, da za to nimajo zakonsko določene
podlage.
Po tem ko smo minuli konec tedna poročali, da se je Slovenija
zavezala, da sprejme 60 beguncev iz Sirije, družin, ki predstavljajo
najbolj ranljivo skupino oseb z urejeno mednarodno zaščito, in bo
poskrbela za njihovo nastanitev ter integracijo v slovensko družbo, bo
po zadnjih podatkih številka nižja. Slovenija bo tako sprejela le 40
oseb. V Maribor bo sicer v naslednjih dneh prispela skupina 21 ljudi, ki
bodo nastanjeni na lokacijah, ki jih je v ta namen zagotovila država.

V začetku julija so iz urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov
seznanili Mestno občino Maribor, da bodo v Mariboru nastanjene štiri
družine iz Sirije, ki so v procesu pridobile status mednarodne zaščite.
Eno družino bodo namestili v Integracijski hiši Maribor, ki že skoraj
enajst let deluje na Pobrežju, preostale pa v drugih mestnih četrteh v
zasebnih nastanitvah. Na mariborski občini pa so pojasnili, da so
zadovoljni, ker so jih tokrat iz integracijskega urada seznanili z
načrtom, saj v preteklosti to naj ne bi bil način seznanjanja.

Na mariborski občini so nato sklicali sestanek s predstavniki treh
mestnih četrti, kjer bodo omenjene družine nastanili, in jih zaprosili
za mnenje svetov mestnih četrti. Urad vlade za oskrbo in integracijo
migrantov  je kasneje sklical koordinacijski sestanek na katerem so bili
prisotni predstavniki mariborske občine in drugih institucij. Mestne
četrti niso bile vabljene, kar je izzvalo ogorčenje pri članih sveta MČ
Pobrežje, zato so sklicali izredno sejo sveta mestne četrti.

Na seji zahtevali naj se vladni urad glede nastanitve tujcev v
to okolje  pogovarja neposredno z mestno četrtjo, čeprav vedo, da za to
nimajo pravne podlage

Predvsem
zapisi, ki smo jih lahko zasledili v družbenih omrežjih in v
medijih, naklonjenih stranki SDS, so bili “spodbuda” za razburjanje
glede namestitve sirske družine v Integracijsko hišo. Izredno sejo
mestne četrti je sklical predsednik Marijan Volavšek iz Liste za urejeno
Pobrežje, a kot kaže sta bila pri tem zelo angažirana tudi mestni odbor
SDS in njegov predsednik Zvonko Zinrajh, ki je tudi podpredsednik sveta
MČ Pobrežje, pred leti pa je bil tudi državni sekretar ministrstva za
notranje zadeve.

Na izredni seji so zahtevali, da se vladni urad neposredno z mestno
četrtjo pogovarja glede namestitve tujcev v to okolje, zato so tudi
sprejeli sklep, da zahtevajo soudeležbo pri odločanju za vsakega tujca,
ki ga država naseli na območje MČ Pobrežje. Tako želijo tudi podatke,
koliko tujcev biva v njihovi mestni četrti, čeprav vedo, da zakonske
podlage za to nimajo. “Pravne podlage za to ni. Res pa je, da je
treba kakšen del zakonodaje predvsem kar se tiče lokalne skupnosti
spremeniti, tudi mestni statut nenazadnje, ki praktično ne daje nobenih
pristojnosti ožji krajevni skupnosti. Ta sklep je mišljen v tem duhu, da
je treba sodelovati, da se ljudi opozori in obvesti kaj se prav zaprav
dogaja,”
 je dejal Zinrajh. Da bi četrtna
skupnost lahko soodločala o teh zadevah po mojem mnenju ne bo šlo. Bomo
pa sigurno to situacijo oz. ta sklep preučili. Integracijska hiša je
institucija skozi katero prehajajo osebe z mednarodno zazščito za prvi
del integracije,”
 je pojasnil Jurij Zaletel iz Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, ki se je tudi izredne seje udeležil.“Edini
povod za sklic izredne seje je bil ta, da se nam poda informacija kot
predstavnikom ljudstva oz. naših prebivalcev iz strani mestne štrti,
druga stvar pa je, da želimo za naprej pridobiti pravilne informacije in
jih dati naprej ljudem,”
je povedal Volavšek.

Integracijska hiša v Mariboru deluje že skoraj 11 let, preko nje se je zvrstilo že več kot 200 ljudi 
V MČ Pobrežje so tako po enajstih letih delovanja Integracijske hiše
Maribor zagnali pravi kraval glede nastanitve 6-članske družine iz
Sirije. V Integracijski hiši Maribor, ki ima prostora za 45 ljudi, danes
nastanjenih 25 beguncev. Status prosilca za mednarodno zaščito ima
trenutno v Sloveniji 250 ljudi. “V Mariboru je trenutno 150 oseb z
mednarodno zaščito in toliko jih je tudi nastanjenih v zadnjih 25
letih,” je pojasnil Zaletel. Tako Zaletel kot Katarina Štrukelj iz
Urada za oskrbo in integracijo migrantov, sta povedala, da bo v
Integracijski hiši nameščena družina s štirimi šoloobveznimi otroki. “Vse
te osebe, ki bodo prišle bodo prvo vključene v orientacijski tečaj, ki
ga izvaja Slovenska filantropija. V okviru tega rečaja pa se bodo učili
osnov slovenskega jezika in delovanja institucij. Veliko bo dela tudi na
medkulturnem dialogu in medkulturni mediaciji,”
je  še pojasnil Zaletel.


https://www.vecer.com/prihod-sirskih-dru
zin-v-maribor-politizacija-skoduje-integ
raciji-6527823

 Barbara Bradač
Lokalno
Maribor


Prihod sirskih družin v Maribor: Politizacija škoduje integraciji
Torek, 24.7.2018, 0:07 -
Sekretar Jurij Zaletel iz Urada za oskrbo in integracijo
migrantov je odgovoril na nekaj vprašanj, ki se porajajo pri namestitvi
sirskih družin v mariborski občini

Veliko je bilo očitkov na seji sveta Mestne četrti
Pobrežje, da jih niste pravočasno obvestili, da boste naselili osebe z
mednarodno zaščito.

"Republika Slovenija se je s popravkom sklepa vlade zavezala,
da sprejme 40 oseb z mednarodno zaščito iz Turčije. Obvestili smo Mestno
občino Maribor in hkrati sklicali operativni sestanek z vsemi akterji, s
katerimi že sodelujemo pri procesu integracije v slovensko družbo,
predstavniki vzgojno-izobraževalnih institucij, institucij, ki
zagotavljajo vključevanje v sistem socialnega varstva, zdravstvenega
varstva ter na trg dela in vsemi nevladnimi organizacijami (Slovensko
filantropijo, Rdečim križem Slovenije, Karitasom in Društvom za razvoj
in povezovanje družbenih ved in kultur - ODNOS)."

Enajst let že deluje Integracijska hiša v Mariboru. Ali je
bilo v tem času običajno, da se je obveščala lokalna skupnost o vsakem
posamezniku, ki je bil vanjo nameščen?

"Ne, te prakse do zdaj ni bilo. V tej hiši sta včasih
nastanjena le dva, trije begunci, včasih 45, kolikor je kapaciteta.
Trenutno jih je 25 in zdaj prihaja še šestčlanska družina iz Sirije."

Svetniki so sprejeli sklep, da zahtevajo soodločanje za
vsakega tujca, ki se bo nastanil v Integracijsko hišo ali kamorkoli v MČ
Pobrežje. Lahko to pomeni zapiranje Integracijske hiše, če bodo za
vsakega posebej odobravali možnost njegove nastanitve?

"Urad je dolžan skrbeti za varnost osebnih podatkov teh oseb.
Da bi mestna četrt soodločala o namestitvah, po mojem mnenju ne bo šlo.
Bomo pa ta sklep vsekakor preučili, čeprav takšnega primera, da bi
soodločala lokalna skupnost, v Sloveniji ni bilo. Mi smo strokovna
služba, ki izvaja naloge, ki nam jih nalaga zakon. V zakonu pa ni nikjer
zapisano, da bi soodločala lokalna skupnost."

Kako gledate na to, da je po enajstih letih delovanja zaradi ene sirske družine takšen dogodek?
"Mogoče bi lahko komentiral v svojem imenu. Zdi se mi, da v
zadnjem času prihaja do politizacije teh vprašanj, in poskušali bomo
preprečiti, da bi se škodovalo integraciji teh oseb, kajti to so res
ranljive skupine. Treba se je tudi zavedati, da je Integracijska hiša
institucija, skozi katero prehajajo osebe z mednarodno zaščito za prvi
del svoje integracije in bivajo tam do leta, leta in pol. Mi pa tako
stremimo k temu, da so čim prej v zasebni nastanitvi, kjer je
integracija gotovo uspešnejša."

"Da bi mestna četrt soodločala o namestitvah, po mojem mnenju ne bo šlo"
Kaj za Mariborčane pomeni prihod teh štirih sirskih družin?
"Mislim, da se ne bo spremenilo nič. V mestni občini Maribor je že zdaj nastanjenih 150 oseb z mednarodno zaščito."
Kdo so osebe, ki bodo nameščene v Mariboru?
"Gre predvsem za Sirce, ki živijo kot begunci v Turčiji. Tri
šestčlanske družine in ena tričlanska družina. Ena družina bo torej
nameščena v Integracijsko hišo Maribor, preostale družine pa v
stanovanjih, ki jih je v ta namen zagotovilo Ministrstvo za javno
upravo."

Kaj pa prihod v Slovenijo pomeni za sirske družine?
"Naši svetovalci za integracijo so imeli v Turčiji z njimi več
informativnih sestankov. Vsem osebam bo dodeljen svetovalec za
integracijo, ki jih bo na uvodnem sestanku individualno informiral o
pravicah in dolžnostih ter načinih pomoči pri vključevanju v slovensko
družbo v njim razumljivem jeziku. Urad za oskrbo in integracijo
migrantov bo vodil koordinacijo aktivnosti vključevanja teh oseb skozi
trimesečni orientacijski tečaj v izvajanju Slovenske filantropije, v
okviru tega se bodo učili osnov slovenskega jezika ter vključevanja v
nadaljevalni program pomoči pri integraciji, ki ga izvaja društvo Odnos.
Urad bo pomagal tudi pri pridobitvi dokumentov, prijavi stalnega
prebivališča, vključitvi v sistem zdravstvenega varstva in na trg dela,
vpisu otrok in odraslih v izobraževalni sistem ..."

Sekretar Jurij Zaletel iz Urada za oskrbo in integracijo
migrantov je odgovoril na nekaj vprašanj, ki se porajajo pri namestitvi
sirskih družin v mariborski občini
Veliko je bilo očitkov na seji sveta Mestne četrti
Pobrežje, da jih niste pravočasno obvestili, da boste naselili osebe z
mednarodno zaščito.

"Republika Slovenija se je s popravkom sklepa vlade zavezala,
da sprejme 40 oseb z mednarodno zaščito iz Turčije. Obvestili smo Mestno
občino Maribor in hkrati sklicali operativni sestanek z vsemi akterji, s
katerimi že sodelujemo pri procesu integracije v slovensko družbo,
predstavniki vzgojno-izobraževalnih institucij, institucij, ki
zagotavljajo vključevanje v sistem socialnega varstva, zdravstvenega
varstva ter na trg dela in vsemi nevladnimi organizacijami (Slovensko
filantropijo, Rdečim križem Slovenije, Karitasom in Društvom za razvoj
in povezovanje družbenih ved in kultur - ODNOS)."

Enajst let že deluje Integracijska hiša v Mariboru. Ali je
bilo v tem času običajno, da se je obveščala lokalna skupnost o vsakem
posamezniku, ki je bil vanjo nameščen?

"Ne, te prakse do zdaj ni bilo. V tej hiši sta včasih
nastanjena le dva, trije begunci, včasih 45, kolikor je kapaciteta.
Trenutno jih je 25 in zdaj prihaja še šestčlanska družina iz Sirije."

Svetniki so sprejeli sklep, da zahtevajo soodločanje za
vsakega tujca, ki se bo nastanil v Integracijsko hišo ali kamorkoli v MČ
Pobrežje. Lahko to pomeni zapiranje Integracijske hiše, če bodo za
vsakega posebej odobravali možnost njegove nastanitve?

"Urad je dolžan skrbeti za varnost osebnih podatkov teh oseb.
Da bi mestna četrt soodločala o namestitvah, po mojem mnenju ne bo šlo.
Bomo pa ta sklep vsekakor preučili, čeprav takšnega primera, da bi
soodločala lokalna skupnost, v Sloveniji ni bilo. Mi smo strokovna
služba, ki izvaja naloge, ki nam jih nalaga zakon. V zakonu pa ni nikjer
zapisano, da bi soodločala lokalna skupnost."

Kako gledate na to, da je po enajstih letih delovanja zaradi ene sirske družine takšen dogodek?
"Mogoče bi lahko komentiral v svojem imenu. Zdi se mi, da v
zadnjem času prihaja do politizacije teh vprašanj, in poskušali bomo
preprečiti, da bi se škodovalo integraciji teh oseb, kajti to so res
ranljive skupine. Treba se je tudi zavedati, da je Integracijska hiša
institucija, skozi katero prehajajo osebe z mednarodno zaščito za prvi
del svoje integracije in bivajo tam do leta, leta in pol. Mi pa tako
stremimo k temu, da so čim prej v zasebni nastanitvi, kjer je
integracija gotovo uspešnejša."

"Da bi mestna četrt soodločala o namestitvah, po mojem mnenju ne bo šlo"
Kaj za Mariborčane pomeni prihod teh štirih sirskih družin?
"Mislim, da se ne bo spremenilo nič. V mestni občini Maribor je že zdaj nastanjenih 150 oseb z mednarodno zaščito."
Kdo so osebe, ki bodo nameščene v Mariboru?
"Gre predvsem za Sirce, ki živijo kot begunci v Turčiji. Tri
šestčlanske družine in ena tričlanska družina. Ena družina bo torej
nameščena v Integracijsko hišo Maribor, preostale družine pa v
stanovanjih, ki jih je v ta namen zagotovilo Ministrstvo za javno
upravo."

Kaj pa prihod v Slovenijo pomeni za sirske družine?
"Naši svetovalci za integracijo so imeli v Turčiji z njimi več
informativnih sestankov. Vsem osebam bo dodeljen svetovalec za
integracijo, ki jih bo na uvodnem sestanku individualno informiral o
pravicah in dolžnostih ter načinih pomoči pri vključevanju v slovensko
družbo v njim razumljivem jeziku. Urad za oskrbo in integracijo
migrantov bo vodil koordinacijo aktivnosti vključevanja teh oseb skozi
trimesečni orientacijski tečaj v izvajanju Slovenske filantropije, v
okviru tega se bodo učili osnov slovenskega jezika ter vključevanja v
nadaljevalni program pomoči pri integraciji, ki ga izvaja društvo Odnos.
Urad bo pomagal tudi pri pridobitvi dokumentov, prijavi stalnega
prebivališča, vključitvi v sistem zdravstvenega varstva in na trg dela,
vpisu otrok in odraslih v izobraževalni sistem ..."

begunci
(konec citata tega članka)


Bloger Antimason je citiral in linkal zapis dr. Borisa Vezjaka,
pa tudi odmevni blog zapis patra Branka Cestnika bom citirala in linkala.

Pri Antimasonu sem komentirala:
Ta grozljivka je posledica, da je preveč ljudstva, preveč jih je v 
narodu duhovno zelo primitivnega. Nizko zavednega.  Nevednega.
Homofobnega. Rasističnega. In ta duhovni primitivizem nizkozavednega
ljudstva zlorabljajo najbolj ideološko desničarji. In taki osebki hočejo
spet vladati? Zato, ker so njihovi podporniki šli na volitve, ostali pa
ne. Kje je, četudi preprosta a ZDRAVA pamet!?! Kot svobodomiselna
razumnica, ki razmišlja s svojo glavo, formalna nevernica, zelo cenim
tako dr. Borisa Vezjaka kot patra Branka Cestnika! 

(opomba Sam. Duše: oba imenovana poznam s TV oz. večinoma s člankov na spletu
že vrsto let! Sem liberalna intelektualka.)


https://vezjak.com/2018/07/21/kuznost-dr
ugega-rjuharice-in-ksenofobna-politicna-
fantazmatika/


Kužnost Drugega: “rjuharice” in ksenofobna politična fantazmatika

Zgodba z »burkinijem«, ki zadnji teden pleni pozornost množičnih
medijev in se je iz Janševih preselila v skoraj vse druge, na koncu pa
od podpori poslancev SDS pljusknila še v parlament, je lep zgled
domačega prekomernega »napihovanja« ksenofobije: ne samo, da ima
nesrečna obiskovalka Term Vivat ponesrečeno letovalno izkušnjo, najbrž
nič hudega sluteča ne more niti malo razumeti, zakaj in kako je postala
»rjuharica«, kot so ji zasmehljivo dejali Janševi, ker pač ni mogla niti
slutiti o bedni in nizkotni politični nestrpnosti v neki neznatni
Sloveniji. Zato tudi ne, kako majhne, res nepomembne dražljaje in
dogodke si tukaj zmagoviti politični akterji jemljejo za svojo
sovraštveno agendo. Ker si jih, če je treba, tudi izmislijo.



Da bi kdo ne razumel narobe: ko omenjam prekomernost, ne ciljam na
to, da je ksenofobija v »pravi meri« sprejemljiva, ker ni, temveč na
značilnost domače politične folklore sovraštva,  ko se mora za svojo
propagandne namene zadovoljiti že z bizarno majhnimi in zaradi tega
praktično zdravi pameti komičnimi spodbudami, saj tistih večjih ni na
vidiku. In tudi če bi bile, seveda, nestrpnost ne bi bila nič bolj
sprejemljiva. Zaradi takih okoliščin lahko čisto mimogrede v mentalno
zahojeni državi po spletu naključij postaneš neprostovoljna medijska
zvezda.

(dalje in več lahko berete tako na blogu Antimasona kot na blogu dr. Borisa Vezjaka)
http://branenacesti.blogspot.com
sreda, 18. julij 2018
Rasizem je gnus
Sram me je...
So trenutki, ko te je sram biti
Slovenec. Eden takih je te dni, ko prebiram komentarje »nacionalno
osveščenih« rojakov, verjetno sovernikov, glede one arabske gospe,
ki se je v prekmurskih Termah Vivat kopala po svojih navadah,
oblečena v skladu s svojimi prepričanji in vestjo. Zgražajo se nad
njo, imenujejo jo »rjuharica« in se  ob tej zbadljivki naslajajo toliko bolj, ker je fran.si ne pozna. Problem ni beseda, ki bi bila v
kakšnem drugem kontekstu hudomušna, problem je rasizem, ki besedi daje zalet.

Da,
rasizem. Zdi se, da ne gre več za rasistične namige iz šal, niti za
famozne »rasne predsodke«, ki so sad urbane in ruralne zaplankanosti,
temveč da zadeva pri
nekaterih že zori v nekaj bolj tehtnega, bolj temnega – v rasizem
kot prepričanje. Citiram 30 let staro definicijo, ki sem jo uporabil na
rimski Salesiani v svoji bakalavreatski nalogi na temo
vzgoje za mir v pogojih večkulturne družbe: rasizem - »termin, s
katerim označujemo teorije in obnašanja, katerih namen je
uresničiti ali opravičiti večvrednost ene rase nad drugo.«

Da ne bo pomote! Nisem za burkizacijo žensk. Zastran tega mislim, da
je sramotno, kako tiho so evropske »napredne sile«, ko bi morale
podpreti iranska dekleta in žene v njihovi pogumni bitki za
deburkizacijo; iste multi-kulti elite, ki so sicer kot filana paprika
polne feminizma. A dovolite, da me ta hip bolj kot burke, ki so po
eni strani interna stvar islama, vznemirja, kako hitro lahko naše
domoljubje, ki je OK, zdrsne v rasizem, ki je gnus.
Rasist ima v glavi beton
Rasist je človek, ki ima v glavi
beton. Drugega kot beton, tam biti ne more. Če ne bi kompaktna siva
snov zalivala njegovih možganskih rež, bi rasist začel razmišljati
rafinirano in bi kmalu ugotovil, da njegova teorija o večvrednosti
lastne rase ne zdrži. Rasist hoče beton. Beton je varovalka zoper dvom.

Rafinirano razmišljanje bi rasista
pripeljalo do rafiniranih pogledov v lastno kulturo. Videl bi svoje
prednike, kakšne svoje babice in prababice, ki so se na pol oblečene
kopale v obvaških tolmunih; videl bi kakšne katoliške nune, ki še
dandanašnji, kot ozremo na gornji fotki, zabredejo v morje oblečene;
videl bi nešteto »rjuharjev« na baročnih oltarjih slovenskih
cerkva, saj so kipi svetnikov, ki so živeli v prvem tisočletju,
radi oblečeni po bližnjevzhodno.

Rasist je napuhnjen
Pred vsakim krstom se odrečemo
hudiču, njegovim delom, njegovemu napuhu. Zakaj posebej in izrecno
napuhu? Ker je napuh motor ostalih zlih misli in dejanj. Ker se čutiš
od nekoga več vreden, mu tudi kradeš, lažeš, ga ubiješ. Ker ima
napuh tako moč, so ga že naši stari modri očetje razumeli kot
tipično hudičevskega (lat. superbia diaboli).

Rasist je človek, ki ima v srcu napuh.
Rasistična kultura je hudičevska kultura. Tu ni potrebno dodatne
razlage. Belgijski Kongo govori, holodomor v Ukrajini govori,
Auschwitz govori.

Rasist ni dober katoličan
Rasist je človek, ki gre najprej proti
evangeliju, saj evangelij uči o bratstvu vseh ljudi, nato gre še proti katoliški
dogmatiki, saj njegov rasizem prej ali slej poškoduje podobo
Boga. Katoličan, ki vztraja v rasizmu in pri katerem rasizem postaja vodilna
ideologija, je zato lahko izobčen iz Katoliške Cerkve. Že l. 1931 so nemški katoliški škofje
zagrozili z izobčenjem vsem katoličanom, ki bi izpovedovali
nacistično ideologijo. Po drugi svetovni vojni je bil v ZDA izobčen
znan sodnik in politik Leander Henry Perez, ker je vztrajal v
segregaciji črncev. Kasneje je v istih ZDA cerkveno izobčenje doletelo
nekatere člane rasistične bratovščine KKK.

Zdi se, da je evropsko krščanstvo
zaradi preganjanj, ki jih je doživelo tako po krvavi roki komunističnega internacionalizma kot po krvavi roki hitlerjanskega
nacionalizma, do lokalnih nacionalizmov bolj prizanesljivo. A
današnji čas krščanska občestva počasi sili, da kakšnim svojim
vročeglavim nacionalistom, ki so na meji rasizma ali že krepko čez,
ne gledajo več skozi prste.




24. julij 2018 | Kategorije: medosebni.., osebnost, .. | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: sram, homofobija, rasizem, Slovenija, begunci, arabski_turisti, članki, citati | Komentarji (0)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
Zadnji komentarji
Blog še ni bil komentiran.
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 193385
Forum avtorjev: 15882 Forum teme: 34437 // Odgovorov: 1874558
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86744 // Komentarjev: 1241667
Avtorji fotografij: 26262 // Slik: 222376 // Videov: 18359
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "