V spomin našemu nenadomestljivemu Opiju
Pred štirimi leti se je poslovil od življenja 
in na včerajšnji dan smo ga pokopali.

Našega nenadomestljivega in nikoli pozabljenega Opija in Uropija.
Pred štirimi leti je ugasnilo izmučeno, obnemoglo  telo našega nenadomestljivega Opija.

Utrujeno bolno telo mojega Tatija, našega Opija in
štirikratnega  UrOpija se je pred štirimi leti
poslovilo od zemeljskega sveta.
Toda Opa bo NEpozaben ostal v nas,
živel bo v naših srcih.
Zaradi vsega, kar je bil in kar mi je,
nam je v življenju dal.

Poštenost, odkritost in Dobroto.

Poleg materialnih dobrin.
Bila je četrta obletnica, ko se je poslovil od zemeljskega
življenja, venel je nekaj mesecev in potem je usahnil.
Bolezni in  mnogo zdravstvenih težav ga je pestilo.
Poslovil se je v 93. letu svojega življenja.
Vse, kar nam je Opa dal, nam je dal za časa svojega moralno vrednostnega življenja!
OGROMNO!
 
Ne žalujem za našim Opijem, ker ga vsi moji NAJbližnji ohranjamo živega v nas...
In življenje gre dalje, Duša pa je itak NEumrljiva energija, to pa je moje verovanje...

Ne žalujem, ker svojega Tatija ohranjam živega v sebi,
v svojem srcu živega,
kakršen je bil, je deloval
in nosim v sebi VSE,
kar nam je dal.
Ne žalujem, ker našega Opija ohranjam živega v sebi,
v svojem srcu in duši.
Vsega in vse nam je dal.
Samega sebe, svojo celovito Osebnost.
In še vse materialne dobrine nam je razdal.
 
Opa in Uropa je zato, ker je bila njegova mama Avstrijka
in njegova mlajša hči živi z VSO svojo družino v drugi državi...
z nemškim jezikom...
Zakaj je Opa in Uropa,
dedek in pradedek po slovensko.
Njegova mama, moja Omama je bila Avstrijka po rodu.
In njegova žena, moja mama je po rodu mariborska Nemka.

Zato je mama naša Oma in UrOma.

In druga polovica Opijevega potomstva že
tri desetletja živi v nemško govoreči severni državi.
Smo Štajerci pol nemškega in pol slovenskega rodu...
Moje prednice so bile ali Avstrijke ali pa mariborske Nemke.
Moji predniki pa so bili vsi Slovenci.
Njegove, našega Opija osebnostne vrednote bodo ostale za vedno v nas,
ker jih je na nas, njegove najbližnje prenesel.
Moralne vrednote, kot so poštenost, odkritost in iskrenost.
Bil je dober, dobrosrčen, komunikativen, radodaren.

Preprosto je bil Osebnost  s posnemanja vrednimi vzori.
Taka Osebnost nikoli ne umre...


Doživel je še in ju videl, svoja starejša pravnuka,

vnuka svoje mlajše hčere.


Verujem v neumrljivost Duše.
Njegova Duša je odšla v Svetlobo.
Ker je bil taka poštena in odkrita in dobra Osebnost.

.
Opa nam je dal tako moralne VREDNOTE kot materialne dobrine.

Zato sem verjetno tudi sama taka do svojih NAJbližnjih,

od nekdaj in do danes...
 



Na pogrebu me je ganil zapis na vencu mlajše hčere

našega Opija:
NAŠEMU OPIJU HVALA ZA VSO LJUBEZEN, DOBROTO IN POGUM TER ZA POSNEMANJA VREDNE VZGLEDE.

Nekaj najbolj ganljivega,

kar ponazarja: ŽIVLJENJE JE!

Naš Uropa je svojega drugega pravnuka še
pestoval nekaj mesecev pred svojim slovesom od življenja.


Drugi pravnuk mojih staršev, od njune vnukinje
in moje nečakinje, takrat osemmesečni moj drugi
pranečak je bil tudi na pogrebu.


To je tak zadovoljni dobrovoljček,
da nas je vse ganil.
NE bom pozabila njegovih nasmeškov.
Drugi pravnuk mojih staršev ima danes še bratca...



Danes imam(o) v severni nemško govoreči deželi
moja mama tri pravnuke in eno pravnukinjo.
Moja mama je svojega najmlajšega pravnuka tudi
pestovala, saj živi v domu starostnikov v Nemčiji.
So vsi moji trije pranečaki in moja
pranečakinja ČUDEŽNI OTROCI.


ŽIVLJENJE TEČE DALJE...

 


Redko grem na grob mojega očeta.

Samo ob obletnicah.
Ker na pokopališče ne hodim...
Sedaj, ko moj oče počiva v grobu, sem sicer

na njegovem grobu

redko in edino ob osebnih obletnicah.
Edino svečo prižgem.
Groba oz. grobov  ne zmorem urejati ne fizično,
ne časovno, ne finančno.


Grob je skromen in predvsem naraven.

Grob našega Opija izstopa po svoji naravnosti.
Grob je naravno poraščen.

Blazinaste geranije so se razrasle v grmičaste geranije.

Tudi odcvetele so, geranije so tudi krvomočnice imenovane.

Je grob popolnoma natur!

In je tak grob tudi meni všeč.


Grob je v resnici popolnoma unikaten, noben grob ni tak.
Tako popolnoma "divje" in razkošno naraven je.

Meni je zelo všeč. Zelo nekaj posebnega.

Krvomočnice ali geranije so odcvetele in prekrivajo vse grob,
Samo velik grm sivke ali lavendla še prekriva del groba.
Sem zvedela, da je srednji vnuk mojih staršev sivko porezal.
Rasteta še edino cipresa in brin in drevešček na sredini groba.
Vrtnice so ostale veje porezane, samo ena veja je listke pognala.
Grm vrtnic je pretekla leta tako čudovito cvetel...


Sivko ali lavendel (nemško) so obletavale čebelice in
in samo ena fotka travniške stenice, plenilske stenice Rdeči nosan


mi je uspela, še to od stenica spodaj. Ko se je stenica sprehajala po steblu
sivke, moje fotke niso uspele. Pa še eno malo zeleno travniško stenico
sem fotkala.




Oddano: 14.06.2018 ob 01:33:10
RTV Kategorija: Osebno
Kategorije:
osebnost, zavedanje, zavest
Zaznamki:
oče, spomin, dedek, smrt, obletnica, grob
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Ni komentarjev.
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Blog še ni bil komentiran.
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 192652
Forum avtorjev: 15882 Forum teme: 34434 // Odgovorov: 1874390
Blog avtorjev: 3583 // Blogov: 86703 // Komentarjev: 1241329
Avtorji fotografij: 26262 // Slik: 222300 // Videov: 18359
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "