Včeraj sem slučajno ujel na HTV, da je minilo natanko 35 let od smrti Titove medvojne in povojne desne roke. To roko, Aleksandra Rankovića, je dal Tito amputirati na Brionskem plenumu. Nežno, vsaj na videz, Ranković je živel napre,j v Dubrovniku, na državne stroške, le UDBi ni več dirigiral in iz partije so ga izključili.
Mimogrede sem ujel zame nov podatek, nekaj, kar sem že pozabil:
Dobra tri leta po Titovi smrti so Srbi Titovo poročno pričo, generala in glavnega grobarja povojnih časov pokopali v Aleji velikanov v Beogradu. Pogrebcev je bilo več kot 100.000!
Ostalo si preberite z Wikipedije in Ekspresa.
Žal slovenskih zapisov, kjer bi bilo vse zajeto na enem mestu nisem uspel najti.


Mene je zbegalo tistih 100.000 žalujočih.
Takrat, res je, ampak 100.000 in več???
Potem sem pomislil, da so morda nekateri njegovi fani tudi na MMC doma.
Nihče se ga ni spomnil.
Odleglo mi je.
Glavno je, da je naš ljubi maršal čist kot solza, menda nič ni vedel, dokler ni odkril, da tudi njega nadzira njegov lastni kum.
Zdaj moram pa hitro izklopiti možgane, da se ne oglasi zdrava pamet, če jo je še kaj ostalo po veliki žehti.
Papa!
20. avgust 2018 | RTV Kategorija: Politika | Komentarji (5)

Danes mi je iz knjige, ki je že dolgo nisem listal, padla orumenela ruska razglednica, ki je delala družbo stihom velikega Lorce. Ne vem kdaj se je tam vgnezdila.
Na sliki: Спутник.

Куда:
.......................................
........................................

Кому:
........................................

Na vrsticah moj naslov in ime.
Oče mi je pošiljal razglednice iz Rusije, kjer smo takrat prodajali znanje in gradili svinjske farme. Za svinje smo bili glavni.

Beep - beep - beep se je oglašala drobna pika z neba.
Kadar še kaj napišem tukaj, se zdim sam sebi kot prvi Sputnik.
Nihče me ne razume.
Beep - beep - beep, ali pa pametne misli, vse gre v prazno.
Nisem kakšen novi Sputnik, ki bi bil zanimiv preprosto zato, ker je.

Kuda?
Na MMC?
Kam drugam?
Ni več strani, kjer bi še našel zanimivo druščino, s posamezniki pa si raje dopisujem po mailu
Pod ''Komu?'' vpišem elektronski naslov in potem dodam misli po meri. Sam svoj cenzor in admin.
Le tako še lahko delim misli, ki se sučejo po mojih orbitah.
Vse nižje in nižje.
Prekleto Newtonovo jabolko.
Gravitacija.
Lepše bi bilo brez nje.
Bee...eee...eee.........
12. avgust 2018 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: moje_orbite | Komentarji (5)
PONOS

Ni vse le sranje.
Poletje, čas kislih kumaric, čas povolilne blaznosti.....
Ribe me zaje......, fishfinder mi je crknil, Hrvati, moji gostitelji, so doživeli nogometno pravljico......
Privpščim jim enotnost, privoščim jim njihovo bogato tradicijo.
In dobim nagrado.
Crknjen od premetavanja po jugu pristanem na kavču ob tretjem programu TVS in ujamem ponovitev oddaje Sredin gost.
Bingo!
Saj so me takoj po tem poročila malo prizemljila, pa sem vseeno ''high"!
Lepo je biti Slovenec, ko ti poznavalka v kratkem intervjuju natrosi bisere našega izročila.
Poglejte, če ste prezrli ali zamudili.

Vaš Povodni mož
Sanpjer
O zlati ribici pa takoj, ko jo ujamem.
21. julij 2018 | Kategorije: Kultura | Zaznamki: Sredin gost | Komentarji (4)





















Danes ne bom prav nič napisal o poštarjih.
Moderno bi bilo to besedno zvezo zapisati takole:
Danes ne bom naslavljal poštarjev.
Naslovil bom vaš posluh.

Moj posluh se je uprl novodobnim frazemom, ki jih iz političnega sveta preko novinarjev prinaša v naše glave. Neprestano poslušamo in beremo, kako nekdo naslavlja naše življenje.
Naslavlja razne težave, ki bi jih bilo treba odpraviti...
Naslavlja!

Ni čudno, da se je tako razmahnilo to naslavljanje.
Z naslavljanjem kažemo svojo družbeno občutljivost, vsi ponosni se sončimo na političnem odru - naslovljenih težav pa nihče ne rešuje.
:)))
Politični ''poštarji'' naslavljajo svoje kolege in se dogovarjajo, kako nam bodo vladali.
Novinarski ''poštarji'' naslavljajo ljudi, ki jim poročajo.
Jezikoslovni ''poštarji'' pa molčijo.

Res je, jezik je živ in se razvija. Vendar - ''naslavljanje'' se je najverjetneje razvilo iz zguglanega prevoda angleške besedne zveze: ''We need to address this issue.''
To lahko v slovenščini pomeni dvoje:
1. da se moramo neki težavi posvetiti
2. da moramo neko težavo rešiti.
Milo rečeno - čudno se sliši, da moramo neki težavi (na)pisati naslov, jo nasloviti.
Vsaj jaz tako mislim.
Pa ti?
12. junij 2018 | Kategorije: Nove tehnologije | Zaznamki: NAŠ JEZIK | Komentarji (8)


Ščepec zdrave pameti.
Ščepec soli.
Jodirane, domače, za nas taprave, ker s prehrano v naših krajih ne zaužijemo dovolj joda. Tista roza himalajska zadeva je le ena od 'neumnosti' s katerimi naše želje po instant zdravju kujejo denarce iznajdljivim trgovcem.

Danes zjutraj sem povsem slučajno 'odkril' oddajo Koda. Najbrž ne bom vseh gledal, a tale se mi je tako dopadla, da jo moram tukaj pohvaliti in ponuditi v ogled in oceno vsem, ki jim je ušla. Po mojem mnenju lahko mnogim pomaga iz labirinta raznih internetnih neumnosti o 'zdravi' prehrani in dietah.

Domači strokovnjaki so nam v tej oddaji nalili čistega vina.
Jaz jim verjamem.
Na zdravje!
10. junij 2018 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: ZDRAVA PREHRANA | Komentarji (6)


Včasih me zgrabi, ko prileti prava iztočnica.
zabava/zanimivosti/macron-o-pogovoru-s-t
rumpom-kot-klobasa-bolje-da-ne-veste-kaj
-je-notri/457170

Tale Macronov opis političnih dialogov je priletel v povolilno klobasanje kot naročen.

Rad imam klobase in salame, tiste prave, domače, narejene zase in za prijatelje. Drugačnih si sploh ne znam predstavljati. Nikogar na svetu ne sovražim tako zelo, da bi mu v klobaso zmlel kakšne kose, ki bi se mu zataknili v grlu, ali pa celo kakšne prastare ostanke iz skrinje. Moji prijatelji tega ne počnejo. Žal, mnogi mesarji to delajo

Nas mesarji sovražijo?
Njabrž ne, prav se jim zdi tako, za v klobase je vse dovolj dobro, saj niso mesarji krivi, da si večina kupcev ne more privoščiti tistih majdražjih klobas, takih, katerih kilogram stane celodnevni zaslužek delavca na minimalcu!

Nas politiki sovražijo?
Ne, radi nas imajo - pred volitvami. Vsakič nam ponujajo najlepše kose prihodnosti v svojih programskih klobasah. Po volitvah pa postanejo na moč podobni mesarjem.

Se mi sami sovražimo?
Ne, čeprav tako zgleda. Radi se imamo, le kratkovidni smo in nikoli nismo dovolj blizu, da bi videli, kaj nam pripravljajo politiki v povolilnih koalicijskih klobasah. Pogodbe med strankami so na moč podobne deklaracijam mesnih izdelkov. Izdelano v Sloveniji - ostre začimbe pa skrijejo resnico o klobasi, ki nam jo servirajo.

Bla, bla, bla.............
Demokratično nam prodajajo pravljice za resnico in budno pazijo, da se število nevernikov ne približa meji, ki bi ogrozila tisti procent norcev, ki vodijo naš planet in njihovih vernih policajev - politikov.

Obveščam vegane in podobne frike, da je klobasa zgolj primerjava, ki mi je kot vsejedcu bolj blizu od kakšne tofu variante.

Ker mi gre že malo na otročje, me ne gre resno jemati. Ampak misli se še kar rojevajo, demenca me še ni ujela in taki zapisi me zabavajo.
Rad bi umrl od smeha - ko pride čas.
Za kakšen drugačen ''overdose'' sem že prestar.
:))))
6. junij 2018 | Kategorije: Politika | Komentarji (7)
1 2
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 193413
Forum avtorjev: 15882 Forum teme: 34437 // Odgovorov: 1874573
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86747 // Komentarjev: 1241690
Avtorji fotografij: 26262 // Slik: 222379 // Videov: 18359
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "