Saj si skoraj ne morem, verjeti. Spet me je odneslo v misli, ki jih je sprožil Fr Ro St s svojim razmišljanjem o davku na čipe. Dojel sem, da tudi meni, preprostemu vrtičkarju, ki se rad umakne v svoj svet, nekatere misli o tem ne dajo miru.

Ko sem že mislil, da sem se rešil te more, da bom šel rožice flancat, sem si privoščil ogled ene stare epizode serije Through the Wormhole. Tale je bila na vrsti: 3x6 iz leta 2012:
Can We Resurrect the Dead?
http://www.imdb.com/title/tt2196798/?ref
_=ttep_ep6


In hudič je dobil mlade.
Epizoda govori o možnostih obuditve mrtvih osebnosti, o digitalizaciji biološkega spomina. Jasno: telesa se se dajo klonirati, ali pa uporabimo umetna. Zatakne se pri možganih, natančneje: pri spominu. Pri čipih, direktno, ali pa vsaj posredno.
Dva znanstvenika spoznamo, ki vsak na svoj način poskušata digitalizirati osebnost, ki je pravzaprav spomin, vsebujejo pa ga možgani, ta neverjetno sposoben, a tako krhek in občutljiv organ.

Prvi je dr. Cathal Gurrin.
http://www.computing.dcu.ie/~cgurrin/ind
ex.html


Ta gospod ''zapisuje'' svoje življenje in življenja svojih študentov - raziskovalcev. V petih letih in pol pridobi 8,5 milijonov slik in podatkov kamer in senzorjev na eno osebo. Njegov software zabeleži dnevno okoli 3000 slik in jih povzame v zbirko 30 slik. Tako sestavi vzorce dni v vzorec življenja osebe, v osebnost, v spomin.
Tako dobljeni pomožmi spomin se da raziskati, ker ne vsebuje nobenih lukenj, ki jih, zavestno ali ne, imamo v človeškem možganskem spominu. Naša preteklost je v resnici precej drugačna od našega biološkega spomina, ugotavlja dr. Gurrin.

Epizoda nam nato postreže z oceno, da milijoni ljudi, ki na družbenih omrežjih beležijo vsako svojo misel, ne glede na to, kako nepomembna je, v dveh dneh generirajo več podatkov, kot jih je dala celotba svetovna zgodovina do leta 2003. Količina podatkov, ki jih ustvarjamo na internetu eksponentno raste.

Morda sem to čutil, nekje globoko v sebi. Nisem javna oseba, le tu in tam malo ''smetim'' na blogu. Nikoli me ni skrbelo, da bi prav mene izbrala kakšna služba in me opazovala ter analizirala. Ta mašinerija ni zastonj in nadzor je že s tem omejen. Zdaj pa si zamislimo, da bi to obdavčili. Špijoni bi dobili svež denar... od javnih oseb, politikov, če ne zlepa, pa z izsiljevanjem... Spomnimo se gospoda Hooverja, šlo je za klasične metode vohunjenja, ampak vzorec je isti!

Nazaj na serijo:
Drugi znanstvenik, ki ga epizoda predstavi, je dr. Ken Hayworth.
https://intelligence.org/2014/09/09/hayw
orth/


Morgan Freeman nam prijazno zdeklamira, da je dr. Hayworth ''neuroscientist on a prestigious Massachussets University''. To ni popolno ime nobene od univerz v sicer v celoti ''prestižnem'' (snobovskem) Massachussetsu. Malo čudno....

Izvemo, da se da (se bo dalo) iz možganov prenesti našo osebnost, tako, kot lahko oživimo informacije s hard diskov crknjenih računalnikov. Konektom, ''zemljevid'' nevronskih zvez naših možganov, ki generirajo našie misli, našo zavest, šteje stotine bilijonov povezav. Dr. Hayworth že danes uspešno dostopa do posameznih delčkov mišjih možganov in meni, da bo nevrološka digitalitacija možganov za ljudi dostopna v manj kot sto letih - do takrat pa predlaga čuvanje mrtvih možganov, ki še vsebujejo vse potrebne informacije o pokojnem ''lastniku''. Precej tega si lahko pogledate na Youtube-u.

Jaz, vrtičkarski maloposestnik in relativno reven Zemljan, prav gotovo ne bom postal stranka dr. Haywortha, pa tudi ne prostovoljec v cenejših raziskavah dr. Gurrina.

Za Fr Ro St-a in vse ostale povem še to, da se konec omenjene epizode sklada z mojo vrtičkarsko ugotovitvijo. Izvemo, da en Japonec dela čudežne humanoidne robote, ki bodo lahko postali telesa teh digitalnih možganov. Zavemo se, da se nam ponuja veliko več od življenja v računalniški simulaciji. Takole nam pove simpatični gostitelj, Morgan Freeman (morda pa si bo dal shraniti možgane in še kdaj obišče zanamce):

Kot živi mrtveci se bomo lahko sprehajali med svojimi vnuki, pra in prapra vnuki, morda že v svojem desetem ''telesu'', pomembni ''večkratniki'', med brezimno množico tistih ''enkratnikov'', ki si tega ne bodo mogli privoščiti.
Mene vaši prapotomci zanesljivo ne bodo srečevali.

Šokantno, ampak noben davek tega scenarija ne bo preprečil, tudi obdavčenje ''čipov'' ne. Moral sem to napisati, da občestvo MMC bloga ne bi pomislilo, da vrtičkarski uživači razumemo le vibratorje, kontrolirane s pametnih telefonov, ki jih za razlago moči ''čipov za vohunjenje'' v pametnih naptavah ponuja Fr Ro St. Saj v resnici tudi te vibratorske zgodbe ne razumem popolnoma. Bolj me zanima, kdo bi s softwareom, ki nas na temelju naših besedil, ter avdio in viseo vsebin lahko ''prebere'', analiziral milijarde ljudi. Naj se s tem strahom ukvarjajo tisti, ki bi lahko bili ciljna skupina vohunskih podvigov na meji znanstvene fantastike.

Prepričan sem, da sem imel srečo. Pravočasno sem se rodil, da bom ta svet zapustil, ko bodo, vsaj nekaterim, še kaj šteli vrtički, rožice in ljubezen.
Moje črne skrinjice, mojega life recorderja, ne bodo nikamor priklopili!
Ker ga ni.
Pa rad imam nekatere luknje v spominu, nisem perfekten, dementen pa tudi še ne.
Juhu, grem na sonce!
20. marec 2017 | RTV Kategorija: Ljudje | Zaznamki: SF vohunjenje? | Komentarji (12)

Menda se je nek možakar ob zlati poroki pohvalil, da je bil zakon tako trden le zaradi delitve dela med njim in ženo. On je bil zadolžen za vse najpomembnejše stvari: svetovno politiko, nortanjo in zunanjo politiko, vojsko, tajne službe, šport in šah...., ženi pa je prepustil postranske zadeve, od preživetja do kulture.

Priznam.
Plačujem davek.
Kadar komentiram bloge temu gospodu podobnih avtorjev, plačujem davek na neumnost!
Veliko lepših stvari je na svetu od ukvarjanja z ''najpomembnejšimi temami'' na nekemu lokalnemu podalpskemu blogu.

Napisal bom pismo najdražji, morda pesem, morda samo kratki ''Rad te imam''.
Ne bom več plačeval davka na neumnost.
Škoda je živcev in časa za to.
16. marec 2017 | Zaznamki: CIA & Co. | Komentarji (10)

Spet me zbuja. Celo noč bi se crkljala. S prsti gladim njeno malo glavico in se sprašujem kaj misli. Niti sanja se mi ne, kako razmišlja, a čutim da ve, da je nikoli ne bom razočaral. Celo kadar mora jesti pasjo hrano, mi hitro oprosti. Saj je tudi meni težko, kadar ne delim svojega obroka z njo, a kakšna človeška jed bi ji lahko škodila. Kadar je kaj takega na jedilniku, ne dobi niti grižljaja.

Razvadil sem jo. Ona je kuža, jaz naj bi bil gospodar, ampak to ni bistveno. Tisto kar mi da misliti, je brezpogojno pasje zaupanje v ljudi. Bilo bi čudovito, če bi ljudje lahko tako verjeli drug drugemu, verjeli ljubezni. Naše velike glave in razviti možgani so nam ukradli vero v soljudi, še ljubezni ne verjamemo več. Le začetna zaljubljenost je še vedno slepa, brezpogojna, nagonska...

Zakaj za ljubezen naši možgani aktivirajo firewall?
Ljubezen in zaupanje v ljudi nista virusa, nista trojanca!
Nismo neumni.
Nismo brez čustev.
Ampak...
Vse bolj in bolj živimo, tudi v resničnosti, življenje anonimnih nickov z družbenih omrežij.
Strah in nagoni so močni, prehajajo mejo, enako jih čutimo v stvarnosti in v virtuali.
Srca in duše smo okužili s strahom pred virusi in trojanci! Tudi v resničnosti smo se obdali z žico, na kateri umirajo duše in srca, zaupanje in ljubezen...
Podrimo zid, zrušimo ograje!
Lepše nam bo brez tega nesmiselnega firewalla za ljubezen in zaupanje.
29. januar 2017 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: mislim_kr_neki | Komentarji (6)
Oprostite Sevničani (lokalpatrioti ste, vam oprostim) in drugi Melanijofili.
Takole video predstavitev Slovenije bi rabil Trump, ne pa Melanijinega čivkanja, na katerega samo maloumnežem prihaja. Maloumnež pa Trump ni, kljub vsej njegovi ameriški omejenosti


24. januar 2017 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: Melanija_je:čisto_odveč | Komentarji (3)
Tole sem objavil enkrat nekje, ko sem bil prav take volje kot danes.

Sprehajal sem se po Facebooku in srečal Heningwaya.
Dvakrat.
Jooooooj!
Imam sivo brado, strastno ljubim, občutljiv sem, ribe lovim, vzkipljiv sem, pišem....
Za sebe pišem.
Priznam.
Dober občutek je, da so moje besede anonimen grafit na nekem internetnem zidu, da jih bo nekdo začutil, da jih bo morda posvojil, da bo tehtal moje misli.

Ne vem, kako se lahko premočno ljubi, mislim pa da vem, zakaj sva oba lovila ribe. Z ribolovom sva si zdravila ranjen ponos, ego. Vsak beg nekaj časa pomaga, potem pa ponoriš.
Buuuuum!

Jaz še vedno lovim.
Veseli me!
Jaz še vedno ljubim.
Tako, enostavno, kot čutim...

Vzrtajnejši sem od Hemingwaya.
Nikogar ne moreš preveč ljubiti.
Razen sebe!
23. januar 2017 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: kr_neki | Komentarji (17)

slovenija/foto-ljudje-bi-bili-ze-davno-s
pravljeni-ce-bi-se-o-drugi-svetovni-vojn
i-govorilo-posteno/411918


Rad bi spet šel v Dražgoše.
Predaleč je, ne bi več zmogel pohoda, še dolgo stanje na mestu me preveč zdela.
Ampak če bi še zmogel...
Nabavil bi si partizansko triglavanko, ponosno bi jo nosli in tudi rdeče zvezde me ne bi prav nič motile. S to rdečo zvezdo na zastavi smo premagali povampirjene fašistične in nacistične zavojevalce, ki so ogrožali naš obstoj.

Lani sem se zjokal. Bilo mi je hudo, ko sem poslušal slavnostnega govornika, partizana, zmernega prepričanega komunista in politika, očeta naroda...
Drugačnega sem imel v spominu.

Letos sem se razjezil, ko sem sinoči v dnevniku in poročilih spremljal letošnjega slavnostnega govornika, zgodovinarja Martina Premka.
Zgodovinarja?
Nič ne vem o gospodovem strokovnem delu, nekaj pa mi je bilo takoj jasno. Gospod Premk ima zelo selektiven spomin in jasno poslanstvo: ohranjanje edino zveličavne komunistične resnice.
Res je, v objavljenih prispevkih ni nič govoril o komunizmu in revoluciji, prav to je problematično.

Samo en poudarek iz njegovega govora bom izpostavil in komentiral. Če tole njegovo ugotovitev iztrgam iz zgodovinskega konteksta, se z njo strinjam:

Samo 1% slovenskega prebivalstva se je med 2. svetovno vojno pridružil domobrancem in pravzaprav partizani sprave niti ne potrebujejo. Dejstva o njihovem boju so jasna.

Gospodu Premku svetujem, naj si ogleda kakšen zgodovinski učbenik iz časov FLRJ in SFRJ. Takrat je bila ''zgodovinska resnica'', da je bilo odporniško gibanje v Jugoslaviji ''narodno osvobodilni boj in ljudska revolucija''.
Po dražgoški bitki so komunisti zasnubili, po Dolomitski izjavi pa poročili vse nekomunistične ustanoviteljice OF, de facto so Stalinovi hlapci že takrat prevzeli popolno kontrolo.

Res je, formalno niso prisegli Stalinu. Res je, domobranci so bili Hitlerjeva formacija, prisegli so. Odstotek, dva... saj ni važno. Partizanska vojska je postala del zmagovite protihitlerjevske koalicije, na to moramo biti ponosni.
Ampak...
Če bi zavezniki tako slepo sovražili Nemce, da bi pokončali vse člane nacistične stranke, bi bili še slabši od Hitlerja. Razdelili so jih in jih vpregli v svoje interese...
Padel je berlinski zid, stasijevski arhivi so veliko povedali, pa so, tokrat Nemci, spet znali odreagirati brez nore maščevalnosti. Dobro za politično in ekonomsko klimo.

Samo pri nas te klime ni in ni.
Politične klime, o zgrešenosti vseh ekonomskih modelov komunističnih režimov smo si bolj ali manj enotni!
Naši komunistični zmagovalci skrivajo svojo revolucionarno zmoto za govori senilnega partizana Stanovnika in prepričanega zgodovinarja Premka, sprave ne potrebujejo, oni so zmagovalci!
Poraženi klečeplazniki, ki so prisegli Hitlerju, se morajo spraviti sami s sabo, s svojo zmoto...
Kaj pa vaše zmote, dragi komunisti?
Ste bili in ostajate nezmotljivi?

Sprašujem se, kaj se mota po mladih glavah pod ponosnimi triglavankami. Pravite, da mladih preteklost ne zanima, v isti sapi pa jim servirate zgodbe, ki veliko zamolčijo. Tito je res zajadral po svoje - ampak to mu je omogočil Stalinov recept.

Izgubljam se v tehle pojasnjevanjih, saj nič ne bom spremenil v glavah, vem. Hotel sem le napisati, za vse, leve in desne, da je sprava potrebna. Dobro bi bilo, če bi zmagoviti komunisti in njihovi simpatizerji velikodušno ponudili roko takrat poraženim, saj bi se s tem tudi oni spravili sami s sabo in zmotami komunizma.

Volk sit, koza cela, vseslovenska proslava in zgodovina kot učiteljica.
Zakaj to ni mogoče?
Ne vem, res ne vem, ampak če bo kdaj drugače, bom po vseh štirih prišel na proslavo, ponosen Slovenec s triglavanko na glavi.
9. januar 2017 | Kategorije: Politika | Zaznamki: politična_kultura | Komentarji (38)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 159823
Forum avtorjev: 15793 Forum teme: 34140 // Odgovorov: 1855299
Blog avtorjev: 3535 // Blogov: 82381 // Komentarjev: 1186868
Avtorji fotografij: 24959 // Slik: 213080 // Videov: 19245 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "