Uporabnik: Geslo:
Poskusimo
Od slovenske osamosvojitve naprej se je slovenska ekonomska in politična »vrhuška« ukvarjala predvsem s tem, kako razgrabiti že ustvarjeno premoženje. Pri tem so izumljali različne metode za zniževanje vrednosti podjetja, ki so ga imeli namen pomolsti. Takšne privatizacijske igrice seveda terjajo svoj čas in energijo, kar pomeni, da je manj volje in moči ostajalo za iskanje načinov za proaktivno delovanje (namreč kako izboljšati produktivnost).

Ker doma kakega res velikega kapitala preprosto ni bilo, smo se v letih pred 2008 šli igrice zadolževanja v zasebnem sektorju. Po izbruhu krize se je vse skupaj nadaljevalo še v javnem sektorju. Po vstopu v EU smo prevzeli € in nanj vezali plače in pokojnine. Skoraj nismo opazili, da je to pomenilo povečan pritisk na delodajalce, in da računi iz privatizacijskih igric niso poravnani.

Kriza (2008-?) je razgalila slovensko gospodarstvo. Padec BDP-ja je bil resen in dežela se nikakor ne more pobrati na svoje noge. V zasebnem sektorju je sledil val odpuščanja in zniževanja plač. Ker je javni sektor pred 2008 dejansko zaostajal za rastjo plač v zasebnem sektorju, je bilo doslej nelogično zahtevati solidarnost javnih uslužbencev. Tako so se za začetek zadeve popucale le pri zasebnikih.

EU je gospodarsko krizo na celini okrepila s svojo neodzivnostjo v kombinaciji z vsaj nekoliko vprašljivo odzivnostjo (ali je res najbolje tisto, kar je koristno za Nemčijo in Francijo?). Žal so za nas to zunanje okoliščine. Po drugi strani se je javni sektor širil tudi v zadnjih letih. To pa so notranje okoliščine.

Slovenci imamo na izbiro troje: ali da nadaljujemo vse dražje zadolževanje države in stopimo na pot Grčije, ali da znižamo plače, ali da zvišamo produktivnost. S tem, da ne želimo iti po poti Grčije, se skoraj vsi strinjamo. Produktivnosti ne bomo zvišali kar tako, ker je zunanje okolje negotovo, slovenski gospodarstveniki pa po dveh desetletjih privatizacijskih bojev iz takih ali drugačnih dodatnih razlogov niso sposobni zagotoviti hitrega dviga produktivnosti. Ostane torej tretja in najbolj realna pot: zniževanje plač.

Trenutni predlog vlade bi javnemu uslužbencu, ki dela za 800 € neto (+regres+potni stroški…) oklestil dohodke za 23-25%. To je povsem nerealno, ker bo odpor ljudi in sindikatov premočan. Vendar bo vlada verjetno morala doseči znižanje skupnih dohodkov vsaj za 10 do 15%. Ker se kriza nadaljuje, je to pričakovan prispevek javnih uslužbencev. Slediti bo moralo tudi novo (a manj drastično) zniževanje plač v zasebnem sektorju in vsaj delno tudi zniževanje pokojnin, tako da bo javni in zasebni sektor medsebojno solidaren.

Obstajata dva načina kako zniževati plače in pokojnine. Prvi »nepravi« pristop je dvigovanje stopnje DDV-ja. Ta pristop pomeni znižano plačo le z vidika delavca in nič ne pomaga pri zunanji konkurenčnosti. Ohranja pa količino denarja v obtoku, čeprav razporejenega od ljudi k državi. Drugi pristop je »pravo« zniževanje plač. Tako znižane plače ustvarjajo večjo konkurenčnost v trgovini s tujci. V osnovni teoriji zmanjšujejo uvozno povpraševanje in povečujejo izvozno. Sistem je obraten od zadolževanja, ker to pomeni, da nam ostaja več denarja kot ga državo zapusti. Toda kar 70% BDP-ja ustvarimo na notranjem trgu. Tu se ob znižanju plač lahko pripravimo na gospodarski padec, saj znižanje porabe pomeni manj davkov za državo in težje pogoje za zasebnike na domačem tržišču. V zgodovini so se Chicago boysi pri podcenjevanju notranjega trga že ušteli, npr pri Čilencih v 70-ih. Vlada bo morala paziti koliko bo zniževala plače in koliko bo namesto tega zvišala DDV, da bi bilo gospodarstvo po tem eksperimentu močnejše, ne pa šibkejše.

Žal druge možnosti kot je dvigovanje DDV-ja ali zniževanje plač in pokojnin (zdaj najprej v javnem in nato delno še v zasebnem sektorju) v sedanji situaciji skoraj ne vidim. Postali smo pač žrtev neoliberalne globalizacije in lastne privatizacije. Kolesja zgodovine ne moremo vrteti nazaj. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da smo pač revnejši kot si mislimo, sicer bomo (in zlasti ob podaljšanju upokojitvene starosti) dobili le kup mladih brezposelnih in kup brezposelnih starejših, po možnosti z 2x bolj zadolženo državo. To pa bi pomenilo pospešeno razpadanje socialnega omrežja nasploh.

Ostanimo optimistični. V skromnejših okvirjih stisnimo zobe in ohranimo temeljno socialno tkivo. Od vlade naj sindikati v zameno izterjajo predvsem uvajanje ekonomsko-upravne demokracije, ureditev gospodarskega in kazenskega prava, da preprečimo nove tajkunske zgodbe, predvsem pa programe za spodbujanje produktivnosti (je to gradnja infrastrukture ali kaj drugega?). Če tudi tej vladi in njenim socialnim partnerjem ne uspe, se še vedno lahko kot zvezna dežela s svojim uradnim jezikom pridružimo Avstriji. Časa za napake namreč ni več, ker je bil naftni peak oil dosežen že pred 2008, robotska revolucija pa je tudi že v razmahu, in lahko hitro razvrednoti pomen cene delovne sile. Potem bo Slovenija vstala in padla z Janšo. Če si ne znamo vladati sami, nam bodo pač iz Dunaja. Vendar pa: lahko vsaj poskusimo.


Oddano: 29.03.2012 ob 18:47:26
Zaznamki:
zniževanje plač, gospodarska kriza, vlada, sindikati, pokojnine
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 156 | Ocena 2.2 od 10 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
S tem, ko se je denar potegnil iz obtoka, ko se je začela zgodba s tajkunskimi krediti, ko se je denar namesto v razvoj usmerjalo v obresti za kredite, smo si nataknili zanko okrog vratu. Kaj naj sedaj rečem, da sem takrat napovedal takšno smer razvoja nacionalne ekonomije. Seveda sem. Pa kaj če so ljudje kot obsedeni volili raje razne Jerovške, Pukšiče itd.
Amsel
pred 138 tedni
2.
Kje so bili prej - na področju gospodarskega in kazenskega prava ?
Ali je bilo res treba čakati dvajset let , da smo prišli tako daleč , da se je zgrnilo vse na
malega človeka ?
andromaha
pred 138 tedni
3.
Moje mnenje je drugačno. To, kar so pokradli, dali tujcem v last, ta denar je izpuhtel. V realnosti je šel v tujino, da se je izgubila sled.
Za lastno samooskrbo, dozdajšnje oblasti, niti ene in ne druge, se niso brigale. Ti idi pod avstrijsko streho, le tega ne govori prenaglas.
Kouvran
pred 138 tedni
4.
Vse bolj resno razmišljam.
Amsel
pred 138 tedni
5.
Denar je res verjetno v glavnem končal v tujini. Resnica o tem, da je malha prazna, pa seveda boli. Danes se je tisti mladi predstavnik SD (vedno pozabim njegovo ime) skliceval, da je vse sedanje stanje skupaj posledica referenduma proti pokojninski reformi. Ne bo držalo. Ker pokojninska reforma ne odpira nobenega novega delovnega mesta, bi mladi ljudje še več let brezupno iskali službo, ostareli pa bi bili nekaj let po koncu službe in pred prejemanjem penzije berači. To bi lahko preprečii le ljudje srednjih let, ki bi podpirali svoje starše in otroke- kar pa pomeni, da bi se jim realno znižala plača... Evropske pokojninske reforme so zgrešene, Nemčijo dejansko rešujejo druge stvari, ne pa reforma, ki ne ustvari nobenega delovnega mesta.
setek5
pred 138 tedni
6.
@5 kako jim ni jasno?!
Srečem bom, če bo to uspelo tistemu, čigar imena se boš v hipu spomnil. :)
Kouvran
pred 138 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Kategorije
Zadnji komentarji
Vsi blogi avtorja

201320142015
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

Povezave


Št. registriranih uporabnikov: 143623
Forum avtorjev: 15571 Forum teme: 33429 // Odgovorov: 1813566
Blog avtorjev: 3326 // Blogov: 69461 // Komentarjev: 978692
Avtorji fotografij: 22458 // Slik: 183160 // Videov: 20290 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane