Kaj niso nič utrujeni od tega?
Sedaj lahko. Ali bi tudi drugače ne vem, in ne morem trditi. To vprašanje bo ostalo za vedno neodgovorjeno.
Velikokrat poslušam, hote ali nehote, ko na obljudenih mestih ljudje med seboj izmenjujejo določena mnenja. S tem ni nič narobe, prav nasprotno, dobrodošlo je, da se ljudje povezujemo med seboj, saj smo socialna bitja, kar sicer v praksi velikokrat temu ni tako in se namerno asocializiramo. To niti ni sedaj pomembno.
Pritoževanje ljudi nad tem, kakšna je sosedova trava, kakšen avto si je kupil sodelavec, kako so oblečeni otroci prijateljev, kako je bila sodelavka oblečena v službi ipd?
Jaz osebno, ko poslušam take govore in kritike na račun drugih, lahko rečemo tudi opravljanje, kar najverjetneje si opravljivec, opravljivka teh opazk ne bi upala povedati dotičnim v obraz...že iz tega ob tem lahko človek povleče ločnico, da so taki ljudej v prvi vrsti strahopeti, seveda iz tega sledijo tudi druge opazke, katere lahko predvidevam, nezadovoljstvo s svojim življenjem, samozadostnost po njihovem osebnem mnenju seveda, misleč da so popolni in perfektni ipd.
Zame pa so to ljudje, ki nikoli niso izkusili nič drugega, ljudje, ki nikoli niso izkusili preizkušenj v življenju, vse jim je bilo dano, za nič se jim ni bilo potrebno boriti, najverjetneje tudi ne zaslužiti...na drugi strani so to ljudje polni frustracij iz preteklosti, bili frustrirani, travmirani...toda vsak padec boli in potrebno se je pobrati in ne izživljati nad tujimi življenji??
Prav tako se ne zavedajo življenja. Namesto, da bi se veselili svojih lastnih ciljev, uspehov, kot posledice, korakov, bitja srca tako svojega, kot svojih bližnjih, bili ponosni na doseženo tako svojega kot tujega, prijateljev, sodelavcev, znancev in vseh, kateri oplazijo njihova življenja?
Ne bolje je kritizirati premalo zeleno travo soseda, znucana oblačila otrok, se naslajati na socialno šibkejšimi, namesto jim pomagati in mnogo več!? Če bi samo razmišljati pričeli o tem, da bi namesto obrekovanja pomagali oziroma kako bi pomagali sočloveku bi imeli že dovolj dela in vsekakor ne časa o njih govoriti za hrbtom. Si mislite, koliko dobrega bi bilo narejenega za družbo, če bi taka dejanja pretvorili v dobro?
Najbolje pa bi bilo seveda, da bi znali ceniti svoje korake, utripe, obstoj in zdravje, toda le kaj jim bo potrebno v življenju, da bodo pričeli vsaj malo razmišlajti v tej smeri?
Hm, nekaterim nič ne pride do živega.
In seveda je prav sproščujoče, ko zapustiš prisilnost poslušanja takih ljudi v nekem prostoru in osvobujajoče nadaljuješ svojim ciljem naproti in se veseliš lastnih uspehov in uspehov ter sreče sočloveka v lastnem življenju.
Je že res, da nekateri pa resnično ne znajo živeti.
Carpe Diem,
Simon

Oddano: 25.07.2017 ob 18:13:33
RTV Kategorija: Ljudje
Zaznamki:
ljudje, medsebojni odnosi, utrujanje, nezadovoljstvo, življenje
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 146 | Ocena 5.0 od 3 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
oh ne sekiraj se za druge ... da ne boš utrujen od tega.
:-)))
mah
pred 19 tedni
2.
Mah, haha, že napisat je bil izziv ;)
Lp
SIMON P.
pred 19 tedni
3.
5
Tomaz Gorec
pred 19 tedni
4.
Tomaž,
Carpe Diem ;)
SIMON P.
pred 19 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31

Top 5 vpisov
Zadnje slikeVse


Št. registriranih uporabnikov: 164439
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34293 // Odgovorov: 1864990
Blog avtorjev: 3567 // Blogov: 85122 // Komentarjev: 1217088
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217521 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "