Otroci so velik navdih.
Vsak začetek je težak in tudi pri meni ni bilo nič drugače. 
Preplet misli o tem kako in kakšna bo prihodnost, predvsem pa to ali se bo stanje umirilo in se bo življenje vrnilo v normalne oziroma stare tirnice je bilo pogosto vprašanje, katerega sem si zastavljal sam sebi. Nekako sem vedel in takrat tudi mislil, da pri mladih se hitreje vse skupaj sanira, morda je vse skupaj posledica hitre rasti ipd. Seveda razmišljanje je temeljilo na predhodnem znanju in znanih dejstvih s katerimi se srečuješ tekom življenja do tedaj. Nikakor pa si nisem mislil, da je vse skupaj šele začetek poti po kateri stopam še danes?
Ob nenavadnih simptomih in bolečinah v hrbtenici, predvsem glede na mladost takratnega časa se mi zdi, da je bilo vse skupaj malo preveč splošno vzeto iz strani stroke. V določenem trenutku sem imel občutek, da niti sami ne vedo kaj se dogaja in kaj bi počeli z menoj. 
Eden izmed ukrepo je bil tudi ta, da so me napotili na RHC Soča na dolgotrajno rehabilitacijo. Tam sem bil nastanjen mislim, da cca.2,5 meseca. Rehabilitacija je minila v vsakodnevnem slogu z namenom s katerim sem bil tja napoten. 
Spomnim se, da sem bil tam v času, ko je potekala olimpijada otrok. Tistih otrok, ki so iz različnih vzrokov na vozičku od rojstva ali časa po tem. 
Težko mi je bilo takrat sploh gledati otroke na vozičkih po drugi strani pa sem občudoval njihovo voljo in nasmehe, ki so kljub zdravstvenim težavam bili vedno široko nasmejani in polni energije in predvsem vragolij. Obiski njihovih svojcev iz dneva v dan, preživljanja skupnega časa, ter aktivnosti so me navdihnile. Takrat sem pričel razumeti, da življenje je lahko lepo. Predvsem to, da vse, kar sem do tedaj poznal in bil mnenja, da je življenje je hitro izbledelo. 
Ob prostem času, sem velikokrat naredil, večkrat na dan obhod po rehabilitacijskem centru, poleg reševanja križank, pogovorov s sostanovalci v sobi je bil to eden izmed načinov preživljanja in krajšanja prostega časa, predvsem v popoldanskih urah. 
Tega dne sem ob sprehodu v telovadnici, mimo katere sem moral, če sem želel priti od točke A do točke B ob nastežaj odprtih vratih videl, da se pripravljajo igre za otroke na vozičku?
Ker je bilo časa na pretek sem se ustavil, saj so bile igre javnosti odprte. Usedel sem se na klop v telovadnici in opazoval dogajanje. Nekako sem poskušal izključiti misli emotivnosti in misli na vzroke, ki so otroke priklenile na voziček. V kakšni minuti mi je to tudi uspelo v drugi malo manj. 
Kljub vsemu sem vztrajal in si ogledal igre. 
Ob koncu sem odšel ven. Odšel sem v sobo, se oblekel in šel ven na sveži zrak. Misli so mi nenehno uhajale nazaj k videnemu. Miljon in eno vprašanje se mi je porajalo po glavi? Ob vsem videnem pa sem lahko opazil, kako so me otroci navdihnili, kako se lahko, če je volja. Kaj pomeni optimizem, predvsem pa to, da se da , če se hoče. 
Otroci bi se lahko vdali, starši prav tako. Lahko bi ležali v postelji in tarnali nad tem, kaj se je zgodilo...ti otroci so pravo nasprotje vsega tega in še mnogo več. 
Kljub temu, da je rehabilitacija minila takrat in sicer v smislu, da sem kmalu po le tej moral na operacijo hrbtenice mi je bivanje v tistem času na RHC Soča veliko in še več dalo. 
Spoznal sem optimizem, navdih, voljo, moč. Spoznal sem tudi to, da je največja vrednota povezanost in podpora družine. V takih situacijah tudi uvidiš, da je družina tista, ki ti bo najpogosteje in v  večini primerov stala ob strani v najtežjih trenutkih življenja. Pričela se je pot po kateri še danes hodim. Predvsem pa se je pričelo spreminjanje in iskanje odgovorov v sebi, trening samomotivacije, drugačnega pogleda na življenje, večje volje, močnejšega jaza predvsem pa spoznanje ne obupati v določenih trenutkih našega življenja, ki so lahko le odskočna deska za življenje. 
Da ni življenje samo lepo, ampak nam pokaže tudi temne plati pa se je tekom let samo stopnjevalo. 
Toda ta izkušnja in kasneje še nekaj podobnih so mi in mi še vedno pomagajo razumeti določena dejanja. 
Otroci so velik navdih, in še več.

Oddano: 19.01.2017 ob 10:16:09
RTV Kategorija: Ljudje
Zaznamki:
spomini, otroci, invalidnost, življenje, rehabilitacija, motivacija, navdih
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 199 | Ocena 4.0 od 8 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
So. Kar je res je res.
tinesi
pred 39 tedni
2.
Ko si starejši, razmišljaš o več stvareh in bolj resnih stvareh, kot pa otroci. Verjetno se zato lažje spopadajo z boleznimi ipd., saj je njihov svet še vedno poln supermanov in drugih domišljijskih junakov
Lila
pred 39 tedni
3.
Tinesi,
a ne ;)
SIMON P.
pred 39 tedni
4.
Lila,
res je temu tako in jaz sem v njih videl prav to, superjunake z razliko od domišljijskih, da so resnični :)
Pozdrav, S.
SIMON P.
pred 39 tedni
5.
Pritrjujem

:-)
Eli
pred 39 tedni
6.
Eli,
:) ;)
SIMON P.
pred 39 tedni
7.
5
Kouvran
pred 39 tedni
8.
Kouvran, hvala ;)
SIMON P.
pred 39 tedni
9.
Otroci so vsekakor velik navdih,invalidni otroci,njihova volja in nasmeh,pa sploh.
V pravem trenutku si se srečal z njimi.
andromaha
pred 39 tedni
10.
Andromaha,
Pravijo vse je z namenom, to lahko rečem sedaj, tedaj na začetku absolutno nisem tako razmišljal.
Vsekakor pa kot praviš ob pravem trenutku, pravi junaki so, tako eni kot drugi.
Lp
SIMON P.
pred 39 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5

Top 5 vpisov
Zadnje slikeVse


Št. registriranih uporabnikov: 163648
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863821
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84612 // Komentarjev: 1210792
Avtorji fotografij: 25374 // Slik: 216431 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "