Ko stojiš na eni nogi, leseni, trhli
Je čas, ko se vprašaš, če je vredno še vlagati energijo nekam, kamor se ti ne bo povrnilo. Dvomim. Čeprav sem si rekel, da je čas mojega  nadzorovanja  mimo, se je izkazalo, da se je šele začelo.
Nekaj smrdi in smrdi močno. Nad sistemom? Nad pravili? Nad stvarnikom? To je želja 99,99% vseh. 1% si jemlje v roke, miško pravico do odločanja usode množice, ki se spozabijo zakaj prihajajo na posvečeno mesto kode in kaj si želijo? Biti večji od sistema, nad pravili, nad vsem in nad mano... Zadnje mi je vsseno, sem le ubogi sluga, ki služi višjim ciljem, ki jih je zastavil master mind. Nihče ni nad sistemom.
Sistem je bistvo, da drži skupaj, da se postavijo pravila, ki se kršijo, ker se ne da hoditi po tej poti, ki je za večino preveč težavna, skušnjava nas prepleta.
"Ne mene, jaz sem nedvomno nezmotljiv, jaz sem vsa čistost te
zblode in se vidim kot odrešenje. Poglejte me, kaj vam pišem in spoznali
boste, da ste živeli v zmoti. Da ste zatirani, ne pustijo vam svobode
izražanja in vem da se počutite omejeni. Jaz vam lahko pokažem
odrešitev... "
Tako se vrti v krogu ubogih duš, ki trpijo in pričakujejo odrešitev, ki to bo. Levo, desno? Kaj izbrati? Nič od tega ni pravilno. Z vsako odločitvijo izgubiš del, vendar do tega pride prej ko slej. Ne moreš se izogniti tega, zato je osamitev in živeti osamljen na pediastelu najslabša izbira. Če podležeš skušnjavam si priznal poraz, da si samo še en zombi, živi mrlič v razpadajočem truplu. Čistost, je lahko vrlina, ki je dana le redkim.
Poraz, osmešenje in  blaznost ? Vsekakor... Ne odstopati od zastavljenih pravil je dobro, preizkus notranje volje...
Vojna.. Vedno se bojujemo. Te vojne nisem začel. Jo bom pa končal. Ko se podajamo v vojno moramo imeti na videnju, da bodo trupla, preko katerih bomo stopali, trupla tistih, ki so bili nekoč zavezniki in jih je premamila leva, desna stran... Kjer si, ne zmagaš.... Delna  zmaga ki je zadovoljstvo? Ne. Potešenje? Ne. kaj potem? Zakaj vojevati ? Kaj je od tega? Pohlep?
Bolečina ki kljuva v prsih, da boril se bom, čeprav si tega ne  želim. Niti mi tega ne pokaže, niti namigne ne, da si želi. Naj vztrajam po vsem kar je?
Prihodnost je temna, ni sonca, ni petja ptic, samo nemiren piš
vetra in petje krokarjev se razlega po samotnem polju. Ni me strah
množice, ki pritiska. Pritisk je moja ljubezen. Tudi če padem v tej bitki.
Ljubezen. Tako čudovita, pa spet ko bereš in bereš se ti prepletajo kot vozlički v puloverju. Tisoč mali besedic.
Bobnenje v daljavi je vse bližje, čas boja se približuje. To ni moja vojna, potegnilo me je notri, to je vojna med slabim in manj  slabim. Sem med slabimi. Dobro ne obstaja, ni obstajalo in ne bo obstajalo.
Ljubezen me je pogledala in mi rekla :" Si res želiš to, čemur strmiš, kar bo uničilo vse ? "
Nisem ji odgovoril. Včasih obstaja notranji glas, ki ti pove odgovor, ki ga ne želiš izgovoriti, ter se čuje kot najglasnejši krik.
29. november ... Po tem ne bo več kot je bilo.

Oddano: 28.09.2017 ob 18:12:09
RTV Kategorija: Krneki
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 14 | Ocena 5.0 od 1 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
5
Kouvran
pred 3 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163643
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34266 // Odgovorov: 1863799
Blog avtorjev: 3555 // Blogov: 84604 // Komentarjev: 1210743
Avtorji fotografij: 25374 // Slik: 216429 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "