Uporabnik: Geslo:
Kriza bo - kot je bilo pričakovati - udarila po sirotah. Banda, ki je okradla državo in se obogatila z našim denarjem, ne misli vračati. Kaj še! Niti varčevati ne misli pri sebi! Včasih so nas učili, da je treba vzeti tam, kjer je kaj dobiti, a skozi zgodovino je bilo vedno ravno narobe: tlačili in ožemali so tiste, ki so imeli malo. Na plečih revežev so zrasli imperiji. Utvara je, če mislimo, da se je dosti spremenilo. L´État c´est moi – država sem jaz!, se je hvalil Ludvik XIV in če mislimo, da je po izkušnji komunističnega eksperimenta, ki je ta svet drago stal, kaj drugače, smo v hudi zmoti. Država nismo ljudje – kar sanjamo kot lepe sanje – ampak so država - oblastniki. Morda je tako bilo le malo časa, v primerjavi s časovnico civilizacije le za bežen hip, potem pa so se bogatini države spet polastili. Država pri nas je trenutno Janša in njegova camarilla, ta pa jemlje tam, kjer je zagotovo dobiti. Za državo, se razume, je treba vzeti od naroda. Narod res nima veliko, a vseh skupaj nas je 2 000 000 in če da vsak samo malo, bo za požrešne riti več kot dovelj. Ni kaj! Če ne bo kake dobre, krepčilne revolucije, bomo morali dolgove, ki niso naši dolgovi, plačati, predvsem pa bomo morali to, v nebo vpijočo sramoto, nekako požreti in preživeti.
V revolucijo dvomim. Predobro nam (še) gre, predvsem pa je v tej deželi vse preveč čudakov, pokornih riti, ki služijo oblasti tudi, če jih ta z bičem.
Spomnim se ironičnega opisa španske "veličine":

El hidalgo va a caballo y su criado chapotea por el podrido y grita ¡España Gloriosa!
ali: Vitez jezdi konja, oproda pa gazi po blatu in vpije Živela Slovenija!

Španija je daleč in vendar se mi zdi tako zelo blizu...
Ah, tepe nas starovečna servilnost in skrb za pečene piške.

No ja, lačni ne bomo, a vendar: kaj bomo v bodoče jedli? Finih kosilc, ki smo se jih navadili, ne bo več. Moji branži bodo vzeli xy % plače + regres + odpravnine (kar se me še kako tiče, saj se odpravljam v penzion), zmanjšali bodo nadomestila za bolniške - odslej bom doplačeval arcnije za pritisk, ki so, hvala bogu, edine arcnije, ki jih moram jesti (pri čemer pa država prav nič ne naredi, da bi mi pritisk padel..) in še in še.
Pa bo že kako. Bilo je tudi huje. Poglejmo na probleme z vedrejše plati in skušamo izdelati načrt, kako krizo dobro prestati in od nje celo kaj iztržiti.
Začnimo pri želodcu:

V deželo prihaja pomlad in povem vam, spomladi nam ne bo hudega. Jutri se bom stegnil na biciklu in šel urezat vrstni barjanski regrat, tak, de-lux kategorije. V smislu varčevanja z vodo ga mislim očistiti kar na licu mesta, v Iški (star pregovor pravi, da se voda v potoku očisti, ko čez tri kamne steče!). Zraven bom napukal enmalo čemaža, ki ga bom s sirom in poprčkom vložil v olivno olje v olivno olje. Sestavine sem kupil pri Hoferju in čeprav sem užgal najdražje variante so še vedno občutno cenejši kot kje drugje.
Stvar je preverjena in ko se vse skupaj uleže, je odlična piča. Tudi priprava ni krizno stresna, ampak prav sproščujoča. Sprelet v naravo, ki je balzam za telo in dušo, mislim popestriti še z ogledom livad močvirskega tulipana. Tega le nikar ne uporabljajte za solato! Tudi za pušeljc ne, ker je zaščiten, sploh pa se v vazi ne obdrži. Za lep pogled na solato natrgajte raje kopučo ali dve trobentice.

Domov nameravam pribrcati okoli poldneva, potem pa bom pripravil kosilo, ki bo tokrat:

Čemaževa juha, skutini žličniki s šnitlahom na drobtincah in bogata regratova solata, zabeljena s praženimi kockicami špeha, ki se ga prav poceni kupi ob sobotah na viški tržnici.

Za žejo je voda, bo pa tudi za poobedek: Hoferjeve jagode – 1,86 € pol kile – in čeznje pljusk Bričeve malvazije – 1 ½ l za manj kot 4 €.

Ta mi bo muke po Janši vedrila še ves teden;)))
27. marec 2012 | Komentarji (14)
primc1 – Pha, pa smo zmagal, jebemliga! Smo pokazal levakom, kdo je kdo, turkom zarukanim. V naslednji rundi jih bomo pa še ostrigl, …em jim mater komunajzarsko!

primc 2 – Kaj vendar govoriš!?! Pusti latovščino in ne omenjaj turka, butelj, a ne veš, da je ta naš!?!

primc 1 – saj nisem mislu tistga turka, ampak unga druzga… Ampak on je Türk, u mit umlau pa ni slovenska črka. Tko vsaj je povedu Zmago.

primc 2 – Vseeno uporabi preglas.

primc 1 – Prosm..?

primc 2 – No, umlaut.

primc 1 – A se sme? Prou, sam… - zakaj se pa Jelinčič pol ne piše Jelinčić?

primc 2 – Pozabi! Raje govori zborno in povej, "da smo trdo delali in smo srečni, da je narod prav izbral in da smo ubranili temeljne vrednote družbe";)))

primc 1 – Kaj smo ubranili?

primc 2 – ja, vrednote narodove.

primc1 – A ja...? U Culokafri Šentflorjanski smo bli vsi proti, tko, kot je reku kaplan. Sam tist Jerman, k´se dela tok pametnga, je bil za…

primc 2 – Ga bomo že spametovali. Imeli smo ga, malovrednega pisuna, ki se v peklu cvre. Ta nas je še kako blatil, a če iztržemo iz njegovih spisov misel (saj ne bo nihče opazil, da je iztrgana, če pa bo, se opravičim in ponižno sklonim glavo, česar sem navajen!), je v njej pojasnjena klenost narodova. Njej je treba slediti.

primc 1 - Nč ne zastopm, a jest grem za narodom. U gustilno, da proslavimo, jebemliga! Kelnarca Franca je radodarna. Pravjo, de ma usazga od druzga, Korl pa ne pogrunta, hi, hi..!

primc 2 - Kaj kvasiš neumnosti!

primc 1 - nehi se delat finga - a misleš, de ne vem, kar vsi vejo...

primc 2- Khmm - pustimo to! Važno je, da smo ubranili DRUŽINO!!!

----------------------------------------
------------------------------

Spraševal sem se, kam merijo "intelektualne" besede primca 2 - vsa ostala natolcevanja še predobro razumem: kdo je ta falot, ki "per partes" vseeno kaj pametnega pove?
Iskal sem in našel:

To je metoda, ki je primcev všečna, pa čeprav so poleg desnih v njej tudi levi primci. Avtorja se ne omenja, ker ga kardinal ne mara…
Kar sem prenaredil, sem po primčevi metodi – se pač hitro učim;))):


primc 3 – Če prav premislimo…
primc 4 – Če natanko preudarimo…
primc 3 – Volja narodova….takorekoč sveta volja…
primc 5 – Neumestno bi pač bilo… da bi sodili… ko je narod sodil…
primc 3 – Narod je zdrav in pošten…
primc 6 – Njega so vprašali, pa je odgovoril po svoji vesti…
primc 5 – Sin njegov si, Sintra – zakaj mu oporekaš…?
primc 6 – Lepa beseda je napredek…
primc 4 – Lepa beseda je svoboda…

Sintra (namrgodeno) – …Predvsem pa je važno, da narod ostane PLEBS!
26. marec 2012 | Komentarji (3)
Sem mislil, da bo zoom, na, pa ga ni bilo. Sem upal, da bo zmagala širina, strpnost in argumenti, pa je slavila ozkosrčnost, nestrpnost, hinavščina in laž. Nihalo, ki ga je exdržava tako dolgo zadrževa na levi, še vedno kaže svoj uničevalni učinek - dobesedno strmoglavilo je na desno in razbilo glave in duha: kot je bil socializem obljubljena dežela za nasilneže vseh sort, kjer je bila oblast sladka in brezprizivna in te je vsak oblastniček lahko na gobec, je desna skrajnost gojišče za ščurke, za plazilce druge sorte, za črne skrajneže, škodoželneže, male, neizpete ritogojneže, ki pa so v bistvu iste provenience.

Izid referenduma me prizadeva v toliko, v kolikor je prizadeta ljubezen do sočloveka. Dežja ni, zato pa je toliko več hipokrizije. Ta to pomlad bujno plenja. Toliko jo je, da bi jo lahko na kruh namazal. Čudni časi, če so "junaki narodovi" nekaki primci, vojščaki nevere, ki so dobre ljudi še enkrat več zavedli v greh, a vse kaže, da smo si za vse to sami krivi.
Tole so misli, ki mi ob tem hodijo na misel:

Ah, ta mlačnost, ta malobrižnost…, najboljše pa so pečene piške! (I. Cankar)


...Razsodnost, k topi zveri si zbežala; pobedastel je človek... (W. Shakespeare)
26. marec 2012 | Komentarji (6)
POMISLEKI

Okoli enih popoldne sem šel na kosilo. Povprek, čez gornjo ploščad trga Republike, sem stopil v restavracijo Maximarketa…
Med obema stolpnicama so nadebudneži raztreščili vsaj pet steklenic. Vsepovsod so črepinje, nesnaga, predverje NLB pa je pošpukano, poscano in polito z vse sorte pijačami. Krepko moraš paziti, da si ne prerežeš čevljev, pametno pa se je izogniti tudi madežem, če nočeš, da se ti vse lepi na podplate. Med Maxijem in drevci v koritih je polno odpadkov, od vreč, plastenk, pločevink in plastičnih kozarcev do ostankov hrane in razbitin koša, ki je bil nočnim razgrajačem napoti.
Pobral sem zamašek steklenice, ki se mi je pritrkolikal na pot: kubanski rum. Mladoletni pijanci imajo okus – in denar!

Moram reči, da me je apetit minil. Eh, kupil sem si banano in jabolko – do petih je še dolga – in po stopnicah izstopil za banko. Nova veduta sobotne anti-idile: tisti, ki so se ga nasekali čez mero, so stopili za vogal banke, zdaj pa se golobčki hranijo z njihovimi izbljuvki. Korita, ki naj bi bila cvetlična, so poscana in posrana ter polna odpadne embalaže. Sploh je okoli Tihčeve skulpture – to je abstraktna kompozicija nekakega jedra, ki stoji na gornji ploščadi, desno od vhoda v banko in tik poleg vhoda v trgovino – vedno največja svinjarija. Ta kip je res priljubljen. S svojim podstavkom je "vsedljiv" in dobro služi kot odlagalni pult, zato je krog njega ne le nasmeteno, ampak je tam okoli kolaž flekov iz steklenic in izločil… Pravzaprav ne morem razumeti, kdo pri zdravi pameti poišče tako umazan prostor za središče dogajanja?! Ali pa morem – muhe se najraje pasejo po dreku.
Ni lepo, a tako je.
Človek bi pljunil…

Včeraj se je v dnevniku pokazala mična gospica Petra Matoseva, ena od organizatoric akcije Očistimo Slovenijo, katere drugi del poteka ravno danes, in povedala, da je tokrat zadnjič:

To ni rešitev
– je zažuborela z narejeno najstniškim glasom. – Potrebni bodo sistemski ukrepi.
Ima prav, a ti sistemski ukrepi morajo spremeniti še nekaj v glavah naših ljudi. Tile divjaki, ki vsak petek razsujejo, zaserjejo in zasmetijo pol Ljubljane, so naša bodoča inteligenca. A to nič ne pomeni! Marsikdo od njih (če glava od krokanja ni pretežka) je danes udeleženec akcije in prizadevno pobira smeti, v petek pa bo spet sredi trga Republike (ali koderkoli že) veselo razposajen razbijal steklenice in vse, kar bo odveč, pa rjovel in pljuval in scal in kozlal…

…, akcija "Očistimo Slovenijo" bo zanj že pozabljena - takorekoč manj kot lanski sneg.
24. marec 2012 | Komentarji (5)
Kaj vse ni vrednota! Resnicoljubnost, ki gre vštric s poštenostjo, strpnost, skromnost, skrb za sočloveka, da ti ni vseeno za skupnost,… Vse to so vrednote in če vključimo sem še zapoved iz Dekaloga, Spoštuj očeta in mater... (spoštljivost je sama po sebi vrednota, spoštljivost tudi do vseh drugih!), smo na grobo naokoli. Družinski zakonik spoštljivosti sicer ne zapoveduje, jo pa obravnava kot vrednoto, ki je sama po sebi umevna.
Družine so takšne in drugačne – zdrave, polomljene, ločene in vdovske, torej družine z le enim roditeljem, često z nadomestkom, mačeho ali očimom, itd. V enih gojijo zdrave družinske odnose, v nekaterih licemersko (ne)zdrave odnose (ko pride do razsula, molčijo o tem kot grob!), v drugih so odnosi skrhani, razrušeni, obupni, ko gre vse narazen tudi nevzdržni, pravi pekel… Otroci, ki morajo vse to prenašati, so pogosto travmatični in moteni v razvoju.

Nasproti resnicoljubnosti in poštenosti je lažnivost in hinavščina in prav zagovorniki glasovanja proti DZ so vse prevečkrat izkazali manipulativnost, lažnivost, nestrpnost in hinavščino. Pa ne le cerkveniki. Če je družina vrednota, morajo v njej vladati vzgledni, torej topli družinski odnosi, potem pa se zgodi, da eden iz takšne vzgledne družine, z vsemi zakramenti obdarjen in zvesti ud cerkve, "zastrani". Zakonski stan je pri takih vrednota, a meso…
…MESO PA JE SLABO!
Potem VSA RAZŠIRJENA DRUŽINA o "deviaciji" molči kot grob in prikriva SRAMOTO.
Sosedi pač vidimo, kako sine ciklično nosi k mami kupe cunj, pa si mislimo svoje…
- Srečam ga vsake toliko, kako čez ramo, vsem na očeh, trogla s srajcami in hlačami bogato obložene obešalnike in zadnjič, ko je nosil dve ogroomni borši sem pomislil, da ženke in otrok že dolgo nisem videl…-
Ni čudno, da si sosedi mislimo svoje.
Nekaj podobnega se je pred leti dogodilo znancu, krščanskemu demokratu. Vneto je pel na koru - žena v prvi vrsti in on tik za njo, kot drugi bas. Ko pa je bilo vaje ali maše konec, sta zavila vsak po svoje: žena domov k otrokom, on pa k ljubici; domov je sicer prihajal redno, ker je redno prinašal in odnašal perilo. Vsi s(m)o videli, a v njegovi prisotnosti smo se vzdržali komentarjev – koncem koncev bi bilo to zgolj vtikanje v njegovo zasebno življenje.
Zakonska zveza je pri krščanskih demokratih od farja zapovedana "vrednota" in dolgo je trajalo, da je ženki končno zaugnilo, da je naredila heretično potezo in vložila tožbo za razvezo. Ta gesta je soproga jako presunila.
Ironičem sem, porečete. Prav imate: moral bi ga razumeti - res mu ni bilo lahko…
Naj pojasnim, počemu sem mu tako gorak:
Pri njem marsikaj ni bilo "pospravljeno": v času, ko je zakonska kriza že tlela, a o njej še nihče ni nič vedel, se je primerilo, da sem srečal gospo soprogo, jo povabil na kavico in ji pri tem navrgel par komplimentov – kdor me pozna, bo lahko sklepal, da so bili ognjeviti, a verjemite, da nisem imel prav nobene lumparije v mislih. Pa ne zato, ker bi imel mora(listič)ne pomisleke, ampak zato, ker – z vsem dolžnim spoštovanjem - "dečva" preprosto ni moj tip.
Gospa je moje pohvale nemudoma nesla "dragemu" na ušesa. Mogoče je hotela poudariti svojo ceno, češ – glej, kako me drugi cenijo? Zraven je svoje odlike primerno zabelila in to položila meni v usta? Ne vem, le sklepam tako, ker me je dotični ob prvi priliki blago pokaral, da se njegovi ženi ne spodobi - kofirati…
Zanimivo: kljub temu, da je bil tik pred skokom čez plot, je bil njegov moški ponos prizadet in je izkazoval določeno mero ljubosumnosti. Krščanarji so namreč kerlci in ženka, pa kakršna koli že je in četudi jo vara, je predvsem NJEGOVA ŽENKA, s poudarkom na lastnini.
Težko se je braniti pred nečim, česar se komaj spomniš in si posledic niti nisi bil v svesti; takrat mi namreč ni padlo niti na kraj pameti, kaj se lahko iz par komplimentov izcimi..?

Ja, gobec me je tepel: bilo mi je "neugodno" – to je najmanj, kar lahko rečem.

Potem, ko je ljubosumni soprog pričel živeti dvojno življenje, smo spet enkrat sedeli za mizo in "moralizirali". Spet se me je lotil in mi očital neko mojo "afero"…
Očitek sem sprejel – da, imaš celo delno prav – sem mu povedal - ampak: ti si zadnji, ki lahko o tem kaj rečeš, res prav zadnji, ki lahko o čem takem podaja moralne sodbe. Se ti ne zdi?
Takrat je utihnil in debelo požrl slino.

Nočem moralizirati. Kot sem omenil, mu njegovih skokov čez plot nisem zameril in tudi sosedovemu pobu jih ne. Življenje nas burno premetava in včasih se primeri, da se poti, kot smo si jo začrtali, ne moremo več držati. Nič nenavadnega niso stiske, zapiranje vase, zmeda v glavi in kar je takega, nenavadna pa so molčanja, zatajevanja, pometanja pod prag, pretvarjanja pred sosedi in prijatelji, licemersko igranje srečne družinice do zadnjega diha. Temu sem bil priča in tej igrici so podvrženi "krščanski demokrati", tudi zato, ker imajo dobre učitelje.

V Šentpeterski fari, prafari Ljubljanski, je pred leti preminil župnik, prepričan, a po drugi strani prav prijeten možakar. Bil je v najboljših letih, tam okoli štirideset bi mu jih prisodil, a kaj hočemo – se primeri: urce pač ne pove nobena pratka. Nenavadno je bilo le to, da je umrl v New Yorku in da so njegovi bratje faranom le skopo oznanili, da ga je bog poklical k sebi in jih pozvali, naj pomolijo kak očenašek za njegovo dušico, nič pa niso povedali, zakaj je umrl, kaj se je vendar zgodilo. Ljudem - njegovim ovčicam, kot se reče – ni bilo vseeno.
Molk še vedno traja in nič čudnega ni bilo, da se je po tem občestvo šentpeterske fare vidno osulo, in nič čudnega ni, če se je spletlo kup ugibanj, tudi natolcevanj. Upravičeno: če bi umrl naravne smrti, mislim, da bi ne bilo težko sporočiti, da ga je kap ali kaj takega, tako pa si ljudje mislijo vse sorte.
Poznam par duhovnikov in povrh vsega sem tiste dni srečal tudi nekdanjega viškega mežnarja, zdaj diakona. Vsi so pokojnega župnika poznali, o vzrokih smrti pa ni nihče črhnil nobene, pa če sem še tako vrtal vanje. Ni čudno, da tudi sam tuhtam vse sorte; z njim v mislih potem zmolim kak očenašek – naj v miru počiva.

Ne, ne moraliziram, govorim le o morali tistih, ki so tako zavzeti za VREDNOTE, pa se jih sami ne držijo prida, tudi zato…

…ker je meso slabo.

Pojdite na volišča in jih preglasujete! Naj še toliko pletejo, poštenega in jasnega odgovora, kako DZ krni njihovo predstavo o družini, tako še noben ni povedal. Pleteničijo, se izmišljujejo lažne razloge in z njimi strašijo naivno občestvo ter mnogo moralizirajo o družini kot vrednoti, a eno so vnesene besede, drugo pa živeti po postavi. Družina je namreč ljubezen, ljubezen očeta, materinska ljubezen ali ljubezen kogarkoli, ki jo otroku izkazuje ter otrokova navezanost na roditelje ali na kogarkoli, ki ga vzgaja z ljubeznijo in v ljubezni!

Če se vrnem k povedanemu, so zadrgnjene vrednote, ki jih nasprotniki DZ oznanjajo brbljavo zagrizeno, a brez argumentov, le cokelj, ki napeljuje ljudi, da postanejo svetohlinci. A to je vedel že Moliere:

Berite Tartuffa!
22. marec 2012 | Komentarji (7)
Kdor neosnovano insinuira,
ta rizkira, da jo kasira...
21. marec 2012 | Komentarji (2)
1 2 3
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201120122013
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1



Št. registriranih uporabnikov: 143218
Forum avtorjev: 15555 Forum teme: 33398 // Odgovorov: 1811437
Blog avtorjev: 3318 // Blogov: 69096 // Komentarjev: 972786
Avtorji fotografij: 22382 // Slik: 182214 // Videov: 20339 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane