ČARI RAVNICE


Ko sem Kouvrana bral, sem se domislil prigode, njega vredne, ki se je vršila baš na zatoku Panonskega morja, ki se mu reče Prekmurje.
Bilo je v časih, ko smo bili še vsi od samostojnosti vneseni. Tje gor smo se odpravili to zapit. Pri Kupljenu smo začeli Vinsko cesto, z modrim burgundcem smo se krepčali, od tam smo prekoračili Muro, do Odranec in Bakovec(Kouvrana žal nisem srečal, ali pa sem ga zgrešil, ker se še nisva poznala;) se nismo ustavili, potem pa zavili naviše, vse do Ogrske meje.
Zmatrani kot mladi cucki nismo počili. Kasno zvečer bas je naš prekmurski stezosledec peljal »v neznano«. Spomnim se, kako smo obstali sredi ravnice. V črno nebo smo zrli in iskali repatca, ki je baš tiste dni plul nad deželico. Le par km stran, koder je tema dobila mlade, je sredi sveže zoranih polj rdeče sevalo. Okoli kočure, čarda se ji je reklo, so bili nagneteni sami prestižni avti, a ga ni bilo s slovensko registracijo. Tam smo parkirali našega rosinanta – naj vidijo preseravčki, da se i pri nas standard dviga!
V hiši, koder je vonj cigaretlov prekril vse dezodoranse in parfume Ukrajink – bil je neuničljiv, v desetletja neoprane ferenke zajeden - smo doživeli napad. Ukrajinke so jurišale in Riči se je takoj vdal, midva z Mažitom pa sva se krčevito branila. Maži se je malo pred tem oženil, jaz pa sem se (s)pečal z eno frišno, tako, da trenutno noben od naju ni hotel biti nezvest. Pomanjkljivo odete damice so hotele na vsak način prisesti. Okoli vratu so se nama obešale, od zadaj strmoglavljale, nama na kolena sedale… Trda je bila. Ni šlo drugače, kot da je vsak od naju špendal za par mini šampanjčkov – to so bile dva deci flaške osladnega vinca, dragega, kot žafran. V to so jih silili – da lokalu gešeft delajo. Metoda ni slaba, a ima pomanjkljivost: če so hotele naročiti novo flaško, so morale staro izpiti, ker jima midva nisva pomagala. Ena od damic, ki se je prizadevala okoli naju, ga je imela že predhodno krepko pod kapo. Potem je padla dol in delala take kronane traparije, da so jo morali na silo odvesti za rdeči ferenk.
Smilila se mi je, plac pa se mi je zameril. Če to dam ob stran, je bila to moja prva skušnja s kurbami, no, če izvzamem tisto iz Ria. Ampak tista je bila izvenserijska, brez zvodnika; 19-letna štacunarka, ki je znala koristno združit s prijetnim. Poleg tega je bila dvakrat bolj ljubka kot najbolj luštna Ukrajinka tam, sredi prekmurske črne luknje (pa še vsaj desetkrat cenejša!).
Tisto noč smo bolj malo spali. V mislih smo imeli Ričija, ki smo ga pustili v Čardi, in Danilčeta – temu se je nekdo usral pod mostiček*, tako, da ni mogel z nami.
Nekaj mesecev po tem sem bral, kako so tisto čardo (pa še par drugih) s policijo razhajkali in Ukrajinke osvobodili; ker so bile baje tam »eksploatirane«, malodane zasužnjene. Riči sicer trdi, da to ni res, da je njegova užila veliko veselja (in on ž njo), a kar se tiče dame, mu ni zaprmej verjeti. Za dober servis Riči rad dobro plača – zna biti, da je baš to odtehtalo?;)))
Za štorijo to niti ni tako pomembno. Vem le, da smo se domov vozili prav počasi. Sredi prekmurske ravnice se je tiste čase, v podivjanem postosvobodilnem transu, ponoči lahko primerilo le dvoje:
ali ti je iz teme pred avto pribezljala Marko banda
…, al pa naga Ukrajinka!;)))



*= zobni mostiček so mu sneli, ker mu je pod njim zgnil zob. Škrbast se ni počutil, da bi šel z nami.

Oddano: 08.09.2018 ob 17:48:06
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Budinci, 11.avgusta, 1999.

Napravila se je tema, kokoši so zazevale in potem je petelin zakikirikal, ko je sonce spet zažarelo. Mi smo pili pivo poleg vas.

Nazaj grede smo se ustavili na enem "kmečkem turizmu", mi in tvoji someščani smo bili tam. Mi smo si točili, tvoji pa bi si pojedli še kakšnih lokalnih dobrot.
Ne vem, kaj vse so imeli na meniju. V glavnem, ena bi rada dödole jedla in stara jih ne bi rada šla kuhat samo za eno gospo. Mi pa smo se krohotali pri sosednji mizi.
Tam sem bil, ne pri tistih kurvah.


Kouvran
pred dvema tednoma
2.
...iz ukrajine.
Kouvran
pred dvema tednoma
3.
To pa je prigoda!

:-)

Lp
Eli
pred dvema tednoma
4.
Prigode in nezgode ... ni kaj dobro se bere ;)
tintina
pred dvema tednoma
5.
Združitev Prekmurja s Slovenijo se lahko praznuje na različne načine, še zdaleč ne samo z govori in plehmuziko. Dokler se tega zavedamo, še ni vse zgubljeno.
velenjcan
pred dvema tednoma
6.
Vem, Kouvran bo jezen, kaj Ukrajinke, domačinke so bile bolj divje, tja smo fantje s Ptuja radi zahajali... :-)
Borut Petrovič Vernikov
pred dvema tednoma
7.
:)
likard37
pred dvema tednoma
8.
Za svobodo smo se borili.
bin
pred dvema tednoma
9.
Torej se v ravnicah najbolj dogaja :-)))
andromaha
pred dvema tednoma
10.
No, no, Kouvran. Kaj bi olepševal - tako se je zgodilo;)))

tintina in Eli - tak smo se imeli;)))

Velenjčan
- ...se bojim prekmurske varde...;)))

Borut - a od tam si. Lep kraj;)))

Ne maraj, Dare - te berem;)))

...Za pravdo in svobodo...

Se, se! Tam so vsi od svobode zmešani, a ne vejo, da je to od širine;)))
sintra
pred enim tednom
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30



Št. registriranih uporabnikov: 198513
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875759
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87079 // Komentarjev: 1244648
Avtorji fotografij: 26293 // Slik: 222996 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "