VEČNO MESTO


Tisti, ki jih vera in farji ves čas vznemirjajo, ki čez oboje vseskozi zabavljajo in usrano zgodovino »svete« matere cerkve (ki pa ni nič bolj usrana od splošne zgodovine človeštva!) krivijo prav za vse hùdo tega sveta, ne da bi točno vedeli, čemu jih ravno farji in vera tako zelo dražijo (če bi se poglobili vase, bi hitro ugotovili, da zamenjujejo vzrok s posledico. Smrt je, ki jih muči in cerkev ima smrt v zakupu, kar jim gre strašno na živce), mal nasvet: če želijo ohraniti dušno ravnotežje, jim sprelet po Rimu odločno odsvetujem. V nasprotnem tvegajo, da se jim od sekirancije razlije žolč.

Rim je namreč cerkev pri cerkvi, ena lepša od druge, je neizmerna bogatija, ki hodi vštric s stisko, ki se odvrača od cerkve (a ne od vere!). Te nam vsem manjka, kajti vera, kakršna koli že je, je upanje. Škoda, da jih je čisto preveč, ki (si) tega nočejo priznati.
Ali pa si tega niti niso v svesti. V svoji iracionalni togoti namreč ne morejo dojeti, da njihova stiska izvira iz nevere.
Lahko bi rekli tudi iz - brezupa.

Rekel sem bogatija, a bi dobro služil tudi izraz – mogočnost. Cela množica rimskih cerkva bi lahko ljubljansko stolnico uporabila le kot kapelo in vsaj desetina jih je, ki, vsaka zase, hranijo zaklade, ki so pomembnejši od vsega, kar hranijo vkup vsi slovenski muzeji in galerije, seveda ne v pričevalnem in nacionalnem smislu. Take vrste svetinje so zakladi, ki jih ne ocenjujemo po umetniški plati ali po dragocenosti materialov, iz katerih so izvedeni. Simbolično in za narod so vrednejši od celega Rima. A če zaklade rimskih cerkva merimo z običajnimi vatli - po umetniški plati, glede na materiale iz katerih so izvedeni in, seveda, po povpraševanju, ki določa tržno vrednost… Ojoj! V še tako zakotni cerkvici (a takih je bolj malo) mimogrede nabašeš na dela Giotta, Masaccia, Caravaggia, Bottichellia, Tiziana, Rafaella, da Vinchia, Michelangela, Berninija,… - to najdeš v njih, zunaj pa bogato izvedene fasade in trge, ki jim po lepoti ni para. Tudi njih so oblikovali velikani svetovne umetnosti: Vignola, Palladio, Bramante, Borromini, de la Porta,.. in spet Michelangelo in Bernini ter še in še.

Seveda so bili za njimi bogati naročniki, a notranji stimulans, s katerim so ustvarili vrhunske stvaritve je bila zavest, da to počno bogu v čast.

Generalni mentor in mecen vseh naročil so bili farji, s papežem na čelu, a nič manj se ni preseravala signorija, gosposka mesta in okolice. V renesansi in baroku, torej v obdobju največjega razcveta, so rufali papeže pretežno iz njenih vrst.

Si morete misliti, da bi z eno samo skulturo iz rimskega obdobja, ali pa s katerim od Buonarrotijevih kipov, lahko kupili pol zakladov naše narodne galerije (s stavbo vred)?
Še dobro, da take kupčije niso mogoče…
Tako pravijo, a bodimo čuječi. Vse kaže, da spet prihajamo v čase, v katerih je ekonomski interes pred vsemi drugimi.. Ne vem kolikokrat sem zadnje čase slišal sintagmo, da je DNAR JE DNAR, v smislu, da je SVETA VLADAR. Če jo upoštevamo, potem…
Če prav pomislimo, bi se z Groharjevim Sejalcem dalo mastno zaslužiti.


Velikost rimskih cerkva je danes pravi anahronizem - za službo božjo, za kar so bile sploh zgrajene, uspejo na pol napolniti le kako manjšo kapelo - in v njih sije bogatija, ki pravzaprav ničemur/nikomur ne služi. A vprašajmo se, čemu služi umetnost? Kaj bi počeli Michelangelo, pa Leonardo iz Vinchija in drugi, od boda navdihnjeni, če bi ne bilo mogočnih mecenov, na prvem mestu Svete matere cerkve?? Nikakršnih presežkov bi ne bilo. Ne čudovitih zgradb, ne kipov in slikarskega okrasja, ne prelestnih soban, koder so razstavljeni, ki pa so tudi čudovite kapele in oltarji v k nebu kipečih cerkvah in na privlačnih trgih, ki so prav tako njihovo delo. Vse to danes občuduje ves svet.
Kako torej?!? Je to, da jih imamo, da po njih naravnavamo naše estetske kriterije, naš okus za lepo, kar je obenem tudi sestavni del naše morale in etike - je vse to civilizacijski dosežek ali oblednost bogatinov, vredna vsega prezira, nekaj, kar bi morali zadegati v kanto, kot so na začetku počeli kremeniti komunisti (pri tem pa brižno poskrbeli, da so umetnine, namesto na smetišču, pristale v njihovih dvorcih)..?

Veliki John Ruskin (naj me vrag pocitra, če niso bile prav Ruskinove beneške skice navdih za slike cerkvenih notranjščin našega mojstra Mušiča?) je nekje zapisal, da veliki narodi (sam mislim, da tudi mali!) pišejo zgodovino svoje prisotnosti v treh knjigah: v knjigi dejanj, knjigi besed in knjigi umetnosti. Nobene od njih ne moreš razumeti, če ne prebereš še ostalih dveh, a če katera, je najbolj verodostojna - tretja.

Te definicije sem se domislil, ko sem taval po večnem mestu, ves prežet z lepoto - tam, na licu mesta, sem dojel, kako prav ima.




se nadaljuje

Oddano: 03.10.2017 ob 13:31:01
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Vse poti vodijo tjakaj...
Eli
pred enim tednom
2.
Kamen z Marsa je več "vreden" kot kamen s Soče ... ali domače hiše ... Sicer pa jaz sem tako čudna, da še kar tavam po Ljubljani, včeraj recimo sem se čisto naključno zadržala v stolnici, pa se niti ne spomnim, kdaj sem bila nazadnje notri, niti mi ne predstavlja neke top znamenitosti. Grem peš, iz čistega navdiha. Je Bassani napisal nekaj o slikarjih, ki so nebo upodabljali zgolj po spominu? Ampak to je normalno za umetnost, nekje moraš vzeti, nekaj izgubiti .. se nečesa oprijeti. Lep blog.
Javorovina
pred enim tednom
3.
Milijone ljudi je po svetu trpelo, kako so jih izkoriščali, neštete pomorili, da so lahko toliko bogastva skup spravili.
Bog vas blagoslovi.
Kouvran
pred enim tednom
4.
...in od tja;)))

Če je o tem pisal Bassani, ne vem, ga pa imam v blagem spominu - zaradi Finci Kontinijevih;)))
Hvala tii, Javorovina, za dober komentar.
sintra
pred enim tednom
5.
Kouvran - tako je, kadar božjo posest upravljajo ljudje;(((
sintra
pred enim tednom
6.
5
andromaha
pred enim tednom
7.
Prvič po sto letih se je v bližino Rima vrnila žival, ki je že od antičnih časov simbol tega mesta: volk! VIR
doba
pred enim tednom
8.
Še več fotk bi prosila.... Lepe so :)
Zzzzzz
pred enim tednom
9.
Zanimivo...
Borut Petrovič Vernikov
pred enim tednom
10.
Berem.
bin
pred enim tednom
11.
...Okoli Rima je pokrajina res bolj podobna vukojebini;)))

Hvala vsem za odziv;)))
sintra
pred enim tednom
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163573
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34259 // Odgovorov: 1863609
Blog avtorjev: 3558 // Blogov: 84531 // Komentarjev: 1210157
Avtorji fotografij: 25361 // Slik: 216227 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "