Slovenija je sestavni del globalne krize, ki je hkrati tudi okoljska in kriza vrednot, predvsem pa je kriza sedanje svetovne ureditve in dolgoročne usmeritve razvoja globalnega človeštva. Seveda težave niso samo ekonomske narave. Tudi krivda zanje ni samo naša. Na evropski ravni išče rešitve Evropska unija, v svetovnem merilu morda edina večja združba z nekoliko globljim uvidom. A to ne odvezuje nas, državljanov Slovenije, od dolžnosti, da iščemo rešitve tudi doma!

In kje naj primarno iščemo odgovore in rešitve za krizo?

»Odgovore na krizo pri nas in v vsetu išče ves svet, vendar rešitve za krizo in nadaljni razvojni proces v Sloveniji in svetu ne moremo pričakovati od tistih, ki so krizo povzročili. Pravo pot v boljšo in bolj pravično prihodnost za vse, še naprej vztrajno in (ne)premagljivo, blokira kratkovidna, neumna in pogubna sebičnost. Ta je vtkana v zasnovo ali temelje obstoječega družbenega sistem - kapitalizma, zato prave rešitve ni in ne more biti brez radikalne spremembe obstoječega družbenega sistema v smeri bolj demokratične in humane družbe.

V Sloveniji obstajajo vsi pogoji za pravo pot ali pot v resnično (neposredno) demokracijo, ko bomo iz države, kot najvišje oblike vladanja manjšine nad večino, pričeli uveljavljati in uresničevati novo svobodno družbeno skupnost na soupravljanju in novih pozitivnih humanih družbenih vrednotah, ki temeljijo na osebni odgovornosti, sožitju bivanja, medsebojnem spoštovanju, ustvarjalnem sodelovanju in univerzalnem naravnem dinamičnem ravnovesju.

Pravo pot in prave rešitve (spoznanje lastnih napak) bomo našli le, če jih pričnemo iskreno iskati tam kjer so nam najbližje - pri sebi. To se bo pričelo dogajati takoj, ko bomo zavestno spoznavali zmote in zablode, ki nam jih vsiljujejo (preko ideologije) drugi in se odločili za novo skupno pot, ki bo spoštovala dostojanstvo človeka in krepila družbeno skupnost, kot tisto obliko sobivanja v kateri osebna odgovornost ne pomeni le skrb zase, temveč tudi polno odgovornost in skrb za sočloveka in naše skupno naravno okolje.«
Vir (tukaj)
25. junij 2012 | Komentarji (8)
Varčevalni ukrepi, ki jih je sprejel DZ Slovenije so prav gotovo dobri za tiste, ki jim koristijo!
Ali so sprejeti ukrepi dobri in koristni za ljudi, ki niso krivi za krizo ali slabo delo, pa je vprašanje na katerega si poizkušajte odgovirite sami!

Nekaj misli in odgovorov nato, kaj pravijo študentje - je študentov preveč ali premalo,…itd:
Tudi če Slovenija ima "preveč" študentov, vsekakor ni rešitev v šolninah. Število študentov bo zagotovo upadlo, vendar bo to dokončno prineslo elitizem študija na vseh smereh, kjer ne bodo študirali najboljši ter najbolj sposobni, temveč tisti z več kapitala. Če je neenakopravnost razsejana drugje po Sloveniji, ohranimo vsaj področje intelekta na etični ravni, brez da bi vse podvrgli kapitalistični logiki ter delovanju trga, proti čemur naj bi se borilo celotno prebivalstvo, ne zgolj študenti.

Pravzaprav niti pod razno ni krivo to, da bi študirali na t.i. "neperspektivnih programih". Vsako leto na trg dela v Sloveniji iz vseh šol pride okoli 19.000 mladih. Od tega jih trg dela lahko sprejme v najboljšem primeru 8500. Torej niti pod razno niso oni krivi, ker tudi če bi se odločili za t.i. "perspektivne programe", bi odstali brez službe. Krivi so torej tisti, ki ne odpirajo dovolj delovnih mest. To je ugotovil še en "neuporaben" FDVjevec Anton Kramberger, sociolog, ki ga baje ne rabimo.

Saj je tudi vpis na gimnazije občutno prevelik. Iz lastnih izkušenj povem, da si četrtina ljudi na gimnazijah ne zasluži biti tam in da se taki navadno vpišejo na neke leve družboslovne fakultete, s katerih diplomo si potem kvečjemu lahko obrišejo rit. Zakaj se ne bi raje izšolali za tesarje, ključavničarje, mizarje itd. torej poklice, ki jih pri nas manjka? Izobraženost je zelo relativen pojem. Tudi znanje, ki ga imajo taki delavci, je znanje. Za moje pojme bolj pomembno kot kaka filozofija.
Kdor misli, da je izobraževanje elitizem in nekaj, kar je namenjeno zgolj tistim, ki imajo kapital, ne razume temeljnih postulatov izboljševanja družbe v kateri živi. Če bi bil darvinistični razvoj tako dober, potem bi bili danes na vrhu živalske verige morski psi in ne ljudje. Še vedno je za hitri razvoj družbe zelo pomembno sodelovanje in ne tekmovanje, kar lahko opazi vsak, ki si je vsaj malo zapomnil ravoj človeške zgodovine in kdaj je prišlo do eksplozije znanstvenega napredka.

V študijskem letu 2010/11 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih skoraj 50 % ljudi, medtem ko je v EU-27 povprečje zgolj 30 %. V tej kategoriji smo kot za šalo pometli z vso konkurenco, blizu sta nam le Poljska in Litva, medtem ko smo »brezperspektivne« države kot Nemčija in Avstrija dobesedno deklasirali; tam je ta dež vključenih terciarno izobraževanje celo pod 25 %.

Kapitalizem je sistem, v katerem nekateri imajo, ZATO ker drugi nimajo. Obstajajo po definiciji velike neenakosti. Zato si nekateri ne morejo privoščiti šolnin. In če smo že znotraj kapitalizma je fer, da se vsaj igramo, da imamo enake možnosti v življenju. Zato ni nobena hinavščina, da zahtevamo brezplačen študij, saj je bil ta izborjen: delavci se pustijo izkoriščati v zameno za to, da dobijo socialno mezdo: brezplačno zdravstvo, šolstvo, nadomestila, pokojnine, itd. To je pač naše.

Resnica o varčevalnih ukrepih:
Čakaj malo, smo kar precej pod evropskim povprečjem (npr. Nemčijo in Francijo), ampak bomo kmalu na ravni Grčije? Kakšna je tvoja definicija privilegiranega progesorja? A to je videti v posnetku? "Kako stabilizirati" ni enako vprašanje kot "kje varčevati", kar pa je spin, ki ga dober del slovenskih medijev in praktično vsa politika dosledno furajo. Kje si nazadnje videl izjavo ali kolumno o varčevalnih ukrepih, ki ni poudarila njihovo nujnost? Ni treba biti ravno biti genij, da vidiš, da so slednji ekonomije Španije, Grčije in Irske potisnili v krč.

Ne moreš zahtevat od študentov AGRFT, da bodo reševali krizo. Ampak jih pa tudi ne imet za ovce, ki ne vidijo, da nas rezanje stroškov iz krize ne bo izvleklo. Glavni problem je, da je kvalificirani gospodje finančniki in bančniki nočejo reševat! Nočejo ukrepov, ki bi jih postavili iz oblakov nazaj na trdna tla, in odgovornosti sploh. Hočejo le dodatne javne bilijarde za pokrivanje svojih brezen. Tisto kar je zares prenapihnjeno in nas duši je privatni finančno-bančni sektor, ne JU.

To varčevanje je obroben gasilski ukrep, ne reševanje krize. Kriza pa se je v resnici zaredila v finančniško-bančniških krogih, tj. v določenem delu privatnega sektorja. Tam naj jo začnejo resno reševat. Kako kaže sedaj? Nasedle nadškofije bodo na cedilu pustile male vlagatelje, v preveč velike nasedle zasebne banke se meče javne milijarde dokapitalizacij ali pa se razmišlja o prenosu njihovih slabih naložb na "slabo banko" na javnih plečih...

Je mogoče res, da so ukrepi zoper socialno državo, le potuha in prikrivanje resnice, da za slabo delo politikov (oblastnikov) po diktatu kapitala in legalno ropanje delovnih ljudi po črki zakona, ne bi odgovarjali tisti, ki so krizo dejansko povzročili ali tistih, ki živijo od tujega dela in izkoriščajo kapitalisitčni družben sistem za zadovoljevanje svojih ego potreb? Varčevalni ukrepi so v prvi vrsti pretveza za socializacijo dolgov in vzdrževanje nemoralnega družbenega sistema, saj se nagrajuje tistega, ki legalno krade in kaznuje tistega, ki pošteno dela!
Alternativa obstaja!
17. maj 2012 | Komentarji (9)
Mondragon, ki temelji na samoupravljanju, kot nov socialni družben model "Bio-humanizem", le potrjujeta, da je nov uspešen družbeno-ekonomski sistem v Sloveniji mogoč, potreben in nujen za izhod iz krize!

Zmanjševanje človekovih pravic (ali varčavalni ukrepi po meri neoliberalnega kapitalizma, namesto pespektivnega razvoja novega ekonomskega modela) je le pesek v oči naivnežem, ki nasedajo formalni strukturi oblasti!

Prijatelj pravi: "Kooperativa naša je alternativa!"

V nadaljevanju tekst iz časopisa Delo:
"Baskovsko podjetje Mondragon je eno najuspešnejših primerov kooperativ, posebne oblike socialnega podjetništva, ki v 260 izpostavah po svetu zaposluje 83.200 delavcev.

Aktivni so na štirih področjih delovanja, od lastnih univerz in drugih izobraževalnih ustanov, široko razvejane industrije, finančnega sektorja ter trgovine na drobno. S celotno dejavnostjo ustvarijo okrog 15 milijard evrov prometa, kar je skoraj polovica slovenskega BDP, pri čemer je razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju le 1 : 4,5.

Naveden organizacijski model kooperativ je v bistvu nadgrajeno delavsko samoupravljanje, kot je Bio-humanizem. Oba modela se bistveno razlikujeta v tem, da je samoupravljanje temeljilo na družbeni lastnini, pri delavskih kooperativah pa gre za obvezno finančno participacijo delavcev (in Bio-humanizmu za soupravljanje in skupno lastnino). Modeli vodenja pa so v obeh primerih zelo podobni. V Sloveniji so takšnemu tipu organizacije najbližje kmetijske zadruge, ki se niso preoblikovale v deooje, kar pomeni, da so kmetje enakopravni deležniki, združeni z namenom, da maksimizirajo obseg pridelave in svojo pozicijo na trgu."

Več informacij - Vir (tukaj)

Za razliko od bivšega socialističnega samoupravljanja, ki ga je uvedla KPJ in kasneje sistematično (po vplivom karieristične oblastne strukture) tudi likvidirala (kontrarevolucija) z dominantno vlogo uzurpiranja oblasti s strani "birokracije in tehnokracije" ter pomočjo tujine in ideologije nacionalizma ter cerkve, ki ne temelji na ljubezni, ampak egoizmu človeka, Bio-humanizem za učinkovit družben razvoj ne potrebuje političnih strank in egoistične strukture (temlječe na prisili in nasilju), saj temelji nasprotno na ljubezni in ustvarjalnosti ali delu (ne kapitalu ali denarju), ter vključuje tri bistvene sestavine celotnega razvojnega procesa in to so:

inovativnost,
poslovni odličnost in
družbena odgovornost
.

Zato Bio-humanizem, kot nov univerzalen socialni družben model, obsega vsa družbeno-ekonomske dejavnost vsakega posameznika in družbene skupnosti, kot celote na novih humanih vretnotah življenja ali ustvarjalni koegsistenci in dinamičnem sožitju v skupno dobro vseh članov nove družbene skupnosti, ki se potrjuje na sodelovanju in medsebojne spoštovanju!

Z Bio-humanizmom celotna Slovenija postane eno podjetje ali, ena zveza socialnih podjetij in kooperativ, ena družina sestavljena z množice samostojnih in svobodnih pravnih in fizičnih oseb, ki imajo skupni cilj blagostanje človeka ter zadovoljno in zdravo življenje vseh državljanov Slovenije, kot nove skupnosti svobodni, srečnih in ponosnih ljudi!

Za skupnost svobodnih, srečnih in ponosnih ljudi!
16. april 2012 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (4)
Družba je močna in mednarodno konkurenčna, če so njeni pripadniki svobodni in lahko vsak avtonomno dela v skladu z vsemi svojimi zmožnostmi za dosego osebnih in družbeno dogovorjenih skupnih ciljev. Ni večje moči, kot je moč ustvarjalnih, svobodnih in osebno motiviranih ljudi.

Slovenska družba, v kateri si ozka partitokratska elita že enaindvajseto leto podreja svobodno civilno družbo, s prevelikimi prispevki in davki izčrpava podjetja in deklasira 382.000 samoupravljavcev v mezdne delavce ter 160.000 javnih delavcev, raziskovalcev, zdravnikov, učiteljev, kulturnih delavcev v poslušne državne uradnike, ne more biti uspešna in pada na lestvici mednarodne konkurenčnosti držav.

Politična svoboda je pogojena z ekonomsko svobodo. Svoboden si lahko, če živiš od rezultatov svojega dela, ustvarjalnosti, poslovnosti in varčnosti in sam odločaš o svoji usodi v svojem družinskem ali partnerskem solastniškem podjetju.

Večji kot bo med aktivno populacijo delež podjetnikov in partnerskih solastnikov malih in velikih podjetij in manjši kot bo delež mezdnih poslovodnih oseb in mezdnih delavcev in uradnikov, uspešnejša bo lahko celotna družba.

Samo če bodo Slovenci dolgoročno večinski lastniki svojih podjetij, bank, zavarovalnih, znanstvenih in kulturnih ustanov, bodo lahko svobodni. Tedaj se bodo lahko enakopravno povezovali z drugimi narodi.

Ekonomska demokracija je pogoj mednarodne konkurenčnosti v informacijski družbi, v kateri je inovativen in podjetniško ter ekološko odgovoren človek ključni produkcijski tvorec.

Več,... iz izvlečka knjige "Moč svobode" pod naslovom "Moč svobodnih množic"
prof. dr. Gojko STANIČ - Svetovanje in razvoj
21. december 2011 | Komentarji (4)
Spoštovani!

Večina govori in misli le to, kar ji v podzavest vsiljuje struktura na oblasti (države in cerkve). Na primer, da je bil socializem v bivši državi slab in je zato propadel!

A resnica je popolnoma drugačna!

Nobenega sistema ne moreš uničiti, lahko ga le odpraviš ali menjaš z drugim! Socializem ni nihče uničil, ker se to preprosto ne da. Glavni krivec za menjavo sistema v bivši SFRJ je partija in takratna oblast, ki je sistemsko blokirala razvoj in se odtujila od ljudi ter ustvarila umetno ekonomsko in politično blokado delovanja SFRJ!

In kaj imamo danes boljšega v Sloveniji, kot smo imeli v bivši državi SFRJ, več tajkunov ali lopovo in barab, ki legalno živijo od tujega dela. In zakaj je tako? Ker imamo družben sistem, ki mu strokovno pravimo z eno besedo kapitalizem ali izkoriščanje človeka po človeku!

Zakaj v kapitalizmu ne more biti drugače?

V kapitalizmu res ne more biti drugače, saj je država, kot najvišja oblika oblasti v funkciji plemenitenja privatnega kapitala. To pa pomeni, da se preko finančnih transankcij z javnimi sredstvi razpolaga in uveljavlja ali upravlja za privatne interese ali večanje privatnega premoženja na račun množice, ki ustvarjajo novo vrednost.

Privatna lastnina je temelj kapitalističnega družbenega sistema in kdor si prisvoji (po domače pokrade ali s formalnimi normami podredi) naravne dobrine (zemljo,...itd) ali novo vrednost, ki jo ustvarjajo delovni ljudje, zato se od takšnega prisvajanja (ali legalne kraje) na tuj račun lepo živi. Zasebna lastnina je temelj kapitalisitčnega sistema (tudi primarni temelj pravnega reda), zato ta tudi vzdržuje formalno oblast in družben sistem, ki podpira takšno funkcioniranje celotne družbe in vseh njenih institucij!

Kdor pravi, da je državno gospodarstvo neučinkovito ali celo oblika zla ali vir kriminala, pač ne pozna družbenega sistema v katerem država primarno služi kapitalu in privatnemu interesu, zato seveda ni kriva država, ampak obstoječi družben sistem in ljudje, ki imajo in vodijo državo - kot fasado - pod katero obvladujejo množico in jo uspešno legalno izkoriščajo za svoje privilegije.

Izdelan je nov družben sistem mnogo boljši od obstoječega, vendar je za njegovo uveljavitev potrebno zgraditi tudi strukturo, ki bo sposobna začeti uveljavljati ta nov socialni družben sistem.

Že pred leti sem začel graditi takšno strukturo, ki povezuje mlade, delavce in upokojence v vseljudsko fronto za uveljavljanje novega družbenega sistema. Žal imamo vse preveč provokatorjev in turistov (starih in novih), kot pa resnih in odgovornih politikov ali družbenih delavcev, ki bi dojeli vlogo in pomen novega družbenega sistema.

V javnosti prevladuje mnenje, da so problem politične stranke in te so slabe ali dobre, a resnica je popolnoma drugačna, dobre ali slabe niso politčne stranke, ampak so dobri ali slabi ljudje v vseh političnih strankah.

Zanimiva je ugotovitev zakaj se je v bivši državi krepila negativna kadrovska politika (in posledično kadrovanje na pomembne družbene položaje) in prav tako se tudi v novi državi uveljavlja negativna kadrovska politika, čeprav imamo drug družben sistem. Prejšni sistem so odpravile nesposobne strukture, kot posledica negativne kadrovske selekcije, ki so na najvišje družbene položaje pripeljale nesposobne (birokratsko-tehnokratsko strukturo), kar je posledično pripeljalo do razvojnih blokad družbenih procesov in sistematično (ali načrtno) spremembo družbenega sistema.

In kaj imata družben sistem v bivši državi in danes skupnega je že dolgo znano - to je karieristična oblastna struktura, ki zavestno uveljavlja egoizem človeka (pod pojmom - nacionalni interes) za potrebe uveljavljanja lastnih privilegije (ali lastnega egoizma) zlorabe formalnega družbenega položaja, ki jim ga zagotavlja pravni sistem.

Kje in kako se najbolj jasno kaže ta egoizem človeka ali strukture na oblasti?

To se kaže v zavestne ravoju sistema, ki temelji na egoizmu človeka ali družbenem sistemu, ki nagrajuje egoizem človeka (več imaš - več veljaš in ta podpira zavestno akumulacijo kapitala in hirahični družben sistem) in negativne moralne vrednote (ali dopušča, da ljudje govorijo eno in delajo drugo, torej na lažeh in prevarah), zato bo potrebno radikalno menjati obstoječi družben sistem.

Začeti je potrebno z združevanjem dobrih ljudi iz vseh političnih strank in moralno-etične pozitivne organizirane civilne družbe v novo politično opcijo, ki temelji na novih vrednotah in novem družbenem sistemu!

Kje pa so te nove vrednote ali nove opcije?

Primer DENACIONALIZACIJE o kateri govori in jo potrjuje dr. Gojko Stanič in jo opisuje v svoji knjigi "Moč svobode"!

Nekaj malega na linku SEM-Si in programih nekaterih parlamentarnih in izven-parlamentarnih strank!

Za skupnost svobodnih, srečnih in ponosnih ljudi!
19. december 2011 | Komentarji (1)
V naši bivši skupni domovini narodov SFR Jugoslaviji je skupnost narodov razvijala do sedaj najbolj pravičen družben sistem v svetu na temelju samoupravljanja svobodno združenih proizvajalcev in ostalih državljanov, kot najvišjo obliko in stopnjo razvoja socialističnega družbenega sistema. Nekateri pa tudi vemo, da to ni bila le neka namišljena terorija, temveč tudi realizacija specifičnega ekonomskega sistema v vsakdanji praksi.

Bistvena razlika med samoupravljanjem in današnjim kapitalističnim sistemom je v tem, da je pri samoupravljanju šlo za najbolj razvito obliko soodločanja ljudstva in množično participacijo ljudi pri upravljanju skupnih in javnih zadev ali uveljavljanje sistema prave (neposredne) demokracije in v kapitalizmu gre le za formalno (ali predstavniško - kvazi) demokracijo v kateri o skupnih in javnih zadevah primarno odločajo politične oblastne strukture pod taktirko lastnikov finančnega in drugega privatnega kapitala!

Samoupravljanje ni bil družben sistem, kjer ni bilo odnosov, kot si nekateri to napačno razlagajo, kajti družbeni odnosi se ne vežejo le na protislovne družbene skupine, temveč je bistven odnos, poleg posameznika do privatne (zasebne) in drugih oblik, tudi odnos do skupne lastnine (zasebna ali družbena) ali skupnih dobrin in proizvajalnih sredstev in seveda odnos posameznika do skupnosti in obratno skupnosti do posameznika.

Temeljni odnosi v klasičnih družbenih sistemih je vezan primarno na privatno lastnino, ki je temelj za protislovne odnose med dvema interesno nasprotnima družbenima skupinama ali lastniki (proizvajalnih sredstev in finančnega) kapitala in delavci, kot lastniki delovne sile. Torej se odnosi urejajo na konfliktu med interesi ene in druge skupine na katere se generalno deli celotna družbena skupnost. Poleg dominantnega odnosa obstaja tudi druga oblika odnosov, ki se nanašajo na odnose med člani znotraj teh dveh glavnih družbenih skupin. Takšni ali drugačni odnosi (kombinacija obeh) pa obstajajo v klasičnem družbenem sistemu tudi v drugih manjših (organiziranih) družbenih skupinah ali skupnosti, na primer, glede na svetovni nazor ali ideološko opredelitev, strokovno hirarhijo ali področje delovanja in posledično tudi družben status oz. položaj posameznika določene družbene skupine ali v celotni družbeni skupnosti.

Za odnose med ljudmi ni bistvena le lastnina nad določenim premoženjem ali dobrinami, temveč dejstvo, da vsaka skupnost lahko obstaja le, če ima urejene osnovne elemente razmerij (ali odnosov - pravila in obveznosti) med skupinami ali člani znotraj določene skupnosti. Za obstoj odnosov je torej najpomembnejša določena organizirana skupnost (ali le del te skupnosti). Najmanjši del skupnosti imenujemo družina in prav v družini se najbolj potrjujejo temeljni odnosi v neki družbeni skupnosti, na primer preko celote sistema moralno-etičnih vrednot, ki so temelj vsake skupnosti. Brez tega sistema ali minimalnega konsenza o moralno-etičnega sistemu vrednot sobivanja vseh članov skupnosti (ali dogovorjenega razmerja - odnosa med posamezniki) nobena skupnost ne more obstajati.

Kako je bilo v socializmu vemo, in kako je danes v kapitalizmu tudi vemo, saj je temeljni odnos v družbi odnos med lastniki kapitala ali produkcijskih sredstev in delavci v delovnem procesu. In kako bo v Bio-humanizmu še ne vemo, ker novega družbenega sistema še ne uveljavljamo v praksi, vendar je temljni odnos grajen na razvoju samoupravljanja, kot smo ga poznali v socialističnem samoupravnem sistemu z družbeno lastnino. Tudi odnosi v novem družbenem sistemu se oblikujejo na osnovi odnosa do raznih oblik lastnine med katerimi je dominantna skupna lastnina, vendar je za položaj posameznega člana skupnosti pomemben tudi odnos posameznika do organizirane skupnosti in obratno.

Na posameznika se veže osebna (privatna - zasebna) lastnina in na določeno skupnost skupna (privatna) lastnina. Obe lastnini sta produkt (vrednosti) dela, razlika med njima je v tem, da se osebna veže izključno na določeno osebo in je produkt dela posameznika brez sodelovanja v skupnosti in skupna se veže na določeno skupnost, ki to lastnino s svobodnim združevanjem dela in sredstev tudi oblikuje in ustvarja ter preko nje zadovoljuje skupne interese in potrebe.

Za sodelovanje v organiziranem delovnem procesu v skupnosti, na temelju skupne lastnine, posameznik prejema nagrado za svojo opravljeno delo v osebno (zasebno) last in soustvarja skupno lastnino ali novo vrednost, ki pripada (delu ali) celotni skupnosti, ki je v delovnem procesu sodelovala. Ta skupna lastnina je praviloma nedeljiva in predstavlja temelj za obstoj in razvoj organizirane skupnosti. Poleg dveh oblik lastnine, ki se vežeta na delovni proces, obstajata v Bio-humanizmu še dve obliki lastnine in sicer javna in nacionalna (ali državna). Za obe lastnini je značilno, da sta temelj za upravljanje z naravnimi dobrinami in dobrinami za obstoj entitete določene lokalne ali nacionalne skupnosti (ali kulture-naroda).

Za kapitalizem je bistven odnos med kapitalistom in delavcem (iz katerega izhaja nasprotovanje in konflikt interesov), a za Bio-humanizem je bistven odnos med posameznikom in organizirano skupnostjo, ki ne temelji na nasprotovanju ali izločanju, temveč ustvarjalnem sodelovanju in uveljavljanju skupnih interesih (izloča se protislovje ali konflikt interesov ter uveljavlja sodelovanje pri uresničevanju skupnih interesov). V kapitalizmu dominira razmerje podrejanja ali nadrejanja ene skupine do druge v Bio-humanizmu se ustvarja razmerje ravnovesja (ali enakopravnega odnosa) med posameznikom in skupnostjo (kajti vsak posameznik je hkrati član večje ali manjše samoupravne skupnosti).

Do danes na nobenem plebiscitu ali referendumu (za neposredno demokracijo) ni bilo vprašanja in posledično izražena volja ljudstva ali ste za kapitalizem, socializem ali kaj boljšega, saj kapitalizma prej niti nismo poznali, o nečem novem, pa ob ustanavljanju samostojen države ni bilo časa niti ustreznih pogojev za spremembe v smeri novega družbenega sistema. V danih razmerah procesa osamosvojitve Slovenije je bila adaptacija Slovenije na kapitalistični sistem (zahodne formalne demokracije) logična ali neka salamonska rešitev za vse, s katero naj bi se izboljšale takratne razmere, dejansko pa je velika večina bila izigrana in prevarana, kar nam današnje družbene razmere in kritične analize tudi potrjujejo.

Kako je uspešen kapitalizem s formalno demokracijo lahko ugotovimo, ne le ko ugotavljamo družbene razmere v Sloveniji, ampak tudi drugih državah, ki s socialističnim sistemom v preteklosti niso imele nobene zveze (Irska, Grčija, Španija,...) saj jih obstoječi dirigiran sistem (pod prisilo finančne oligarhije) prisiljuje v bankrot ali razpad celotne nacionalne države. To se je zgodilo tudi v bivšem sistemu samoupravljanja, saj je birokratsko-tehnokratska struktura (partija) na oblasti zavestno likvidirala neposredno demokracijo z namenom, da se polasti družbenega premoženja in funkcije oblasti v imenu večine za lastne interese in interes tujega finančnega kapitala na račun delovnih in drugih ljudi!

Slovenija in njeni državljani imamo, z novim družbenim sistemom Bio-humanizmom, ponovno priložnost in možnost, da po procesu osamosvajanja, aktiviramo proces osvobajanja nacionalne skupnosti in poštenih delovnih ljudi izpod okov suženjstva. Ali bomo (kdaj in kako) aktivirali proces osvobajanja je odvisno primarno od poštenih in delovnih ljudi ter tistih ponosnih državljanov Slovenije, ki jim svobodo pomeni več, kot tiranija oblasti in kapitala!

Za skupnost svobodnih, srečnih in ponosnih ljudi!
21. junij 2011 | Komentarji (6)
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 211358
Forum avtorjev: 15897 Forum teme: 34494 // Odgovorov: 1878504
Blog avtorjev: 3593 // Blogov: 87709 // Komentarjev: 1250730
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 224117 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "