Recenzija filma Logan Wolverine


Film ob katerem zelo upravičeno najprej pomislimo na Edvarda Škarje z glavno vlogo legendarnega Johnnya Deppa. A to je samo kratka opazka, ker nerada delam primerjave med filmi. Tako Edvard kot Logan sta imela namreč podobne "prste".

Logan: moški srednji let, ki se zaveda, da je mutant - že od rojstva ima sposobnost, da lahko preseneti s podaljški prstov ob ekstremnih situacijah. Vse to je vidno kot nekakšni meči, sablje oz. škarje. Uporablja jih kot orožje, kar mu seveda še kako pride prav med bojevanjem, ko ga presenetijo nepridipravi v skrivališču blizu mehiške meje. Orožje kot naravna danost mu po eni strani ugaja, po drugi, pa ga neskončno obremenjuje in omejuje, saj ne more živeti normalnega življenja.


Največjo prelomnico doživi, ko skupaj s profesorjem Xavier-jem, ki trpi zaradi Alzheimerjeve bolezni in izgublja spomine, spoznava, da pa vendarle življenje ni takšno, kot si ga predstavlja v svoji glavi. Skrivanje ne more biti večno, sicer pa tudi to ni več zabavno, kajti korporacija pod vodstvom brezkompromisnega Nathaniela v boju proti mutantom prepogosteje prihaja "na obisk". Logan namreč kar naprej beži v svoj omejeni svet, se predaja alkoholu, ki ga za kratek čas sprosti, a v duši vse bolj postaja razvalina.

Kljub svoji moči in inteligentnosti, je Logan preveč trmoglav in skeptičen, ko si domišlja, da je edini tovrsten mutant. Profesor Xavier mu vztrajno dopoveduje, da temu ni tako, a Loganova trmoglavost pač ne pozna meja.



Dogajanje je postavljeno v leto 2029, Loganova služba, ki mu predstavlja stik z zunanjim svetom in "navadnimi" ljudmi, je vožnja taksija, ki se ji posveča s posebno mero zadržanosti, negativizma in tečnim, celo nesramnim pristopom. Ravno po spletu okoliščin med opravljanjem tovrstne službe, spozna skrivnostno žensko, Mehičanko, ki ga na kolenih prosi, naj poskrbi za njo in 11-letno Lauro in jo odpelje čez mejo v Mehiko na varno. Logan, znan po svoji neizmerni trmi, se kljub visokemu znesku denarja, ki mu ga ženska obljublja, za to sprva ne zmeni, a po dolgotrajnem prosjačenju, le ugodi ženski. A žal - prepozno.



Gledalcu filma bo ob določenih trenutkih, tako kot je tudi meni, Loganova trdosrčna trma popolnoma nerazumljiva. Že prav, da stojiš za svojimi prepričanji, a da si tako zelo trdosrčen, da si že prav hudoben in brez kančka empatije. No, to, pa je res karakterna lastnost, ki zna več kot odbijati.

Ne bom izdala vsega, a vez, ki jo imata 11-letna Laura in Logan, je posebna. Kljub upiranju in krutemu skepticizmu, Logan ne more ubežati usodi - njuno izkazovanje medsebojen ljubezni in naklonjenosti je pač "krvno povezano".



Film je precej drugačen, strog, tog, krut, a še kako realen. Za vsako grobostjo se namreč skriva nežen pogled in topel izraz ljubezni, pa čeprav se navzven pokaže drugače. Filma bodo veseli gledalci, ki na svoj seznam redko uvrščajo tipično "pocukrane" vsebine.
9. marec 2017 | Kategorije: Film skozi.. | Zaznamki: Recenzija, filma, Logan, Wolverine | Komentarji (5)
Recenzija srbske komedije Čreda

Na kaj najprej pomislite, ko vas nekdo povabi na ogled srbske komedije? Jaz osebno najprej začnem razmišljati, kako dolg bo seznam kletvic in katera bo tista res izvirna, unikatna, ki bo presegla dosedanje že tolikokrat uporabljene. Podobno je s smešnimi kadri in situacijami, ki so že same po sebi komedija, brez kakršnega koli poglobljenega scenarija.



In ja, točno takšna je tudi komedija Stado (Čreda). Ne samo, da v njej nastopa prava čreda ovc, tudi sam nabor "mafijskih poslov", količina kletvic in pitje viskija Jamesona (le kdo bi vedel, kdo je v resnici zaprosil za pokroviteljstvo v tekočem agregatnem stanju - so se Irci ponudili sami ali pa so Srbi tako dolgo lobirali, da so zlobirali to žlahtno kapljico, ki jih je prišla, na koncu koncev, v vseh snemalnih dneh, ceneje kot domača loza). Ima se, može se!



Skratka, če ne gre zlepa, gre pa zgrda in malce počasneje. A do cilja se vsekakor pride. To je nekakšen moto Srbskih ustvarjalcev, del njihove kulture in tudi pri tokratnem filmskem projektu ni bilo nič drugače.

Nikola Kojo, ustvarjalec, ki je sodeloval v najbolj znanih srbskih oz. jugoslovanskih filmih (npr. Lepe vasi lepo gorijo, Parada, Rane, multikulturnem filmu Stanje šoka, Do konca, Življenje je čudež in mnogih drugih), se je tokrat preizkusil v glavni igralski vlogi in tudi kot režiser.



Ideja je, da Kolja in Cveja posnameta uspešno nadaljevanko, ki bo seveda zasijala na televizijskih zaslonih. A od ideje do izvedbe in predvsem ustrezno plačanega projekta, je dolga pot. Nad scenarijem so navdušeni vsi - no, ja, najbolj pa potencialni igralci. Od pilotske verzije, ki terja veliko truda, živcev in časa, vse do včlanitve v politično sfero, ki se izkaže za največji polom vseh polomov. Ja, zakaj bi pa šli počasi, če se s pomočjo politike lahko (navidezno) hitro pride do cilja? Poskusiti ni greh!

A upanje umre zadnje - humor pa nikoli. Kletvic ne manjka, viskija tudi ne, nezadovoljnih žensk, katerih moški prekršijo dogovore še manj.



Nasmejemo se tudi pogovoru Srba s Slovencem, ki ga je odlično odigral Jernej Šugman. Sardelice v Piranskem zalivu so obsojene na vsebino prenekatere šale.

Skratka, ljubitelji odštekanih Jugoslovanskih komedij - Čreda naj vas nasmeji v teh mrzlih zimskih dneh.
24. januar 2017 | Kategorije: Film skozi.. | Zaznamki: Čreda, Nikola Kojo, Srbija | Komentarji (4)
Filmska recenzija ameriške komedije Zakaj ravno on?

Komedija, kjer sicer ne manjka tipično ameriškega vsepovsod prisotnega pretiravanja, a tudi komedija, pri kateri se boste iz srca, ampak res iz srca, smejali deset minut manj kot dve uri. Pa še potem se boste smejali, kajti odmev spominov na posamezne, res odbite prizore pač ne izhlapi tako mimogrede.



Kakšen je torej on?

Seksi za znoret, inteligenten do neba, simetrično tetoviran, živi zelo strastno, noro zaljubljen v žensko svojih sanj, obseden z osrečevanjem drugih, neskončno nezatežen in predvsem - ne skopari s svojo sproščenostjo, iskrenostjo, vsakojutranjimi športnimi "opičjimi" aktvnostmi in predvsem - sočnim, ampak tistim res sočnim, preklinjanjem ter nenehnim prakticiranjem metode: ne bom popolnoma nič razmislil, preden kar koli rečem. Njegova ljubezen temu reče, da je moški brez "filtra".



V enem stavku bi lahko torej zaokrožili - privlači ga vse, kar je dovolj noro, divje in inteligentno. Če je potrebno pa še kaj provocirati, pa toliko boljše.

Fakultete se mu ni zdelo smiselno dokončati, saj mu je posel dobesedno zrastel iz užitka - med strastnim večletnim igranjem videoigric, pač slej ko prej prideš do ideje, da bi imel podjetje, ki se ukvarja s plansiranjem aplikacij za videoigre. Seveda; zakaj pa ne?

Imeti takšnega šefa, kot je seksi Laird (igra ga James Franco) je pač jackpot.

Zaplet?

Ja, kje je pri vsem tem kaj spornega? To so namreč vrline, ki si jih nemara želi vsak in jih občuduje pri drugem! No, pa ni čisto tako! Trn v peti sproščenemu Lairdu je oče njegove izbranke. Ta je seveda olikan uglajen tipično poštirkan ameriški zaščitniški oče, ki je že tako zelo vljuden in nesproščen, da ga lahko okličemo za dolgočasnega človeka. Zraven tega je še neskončno zakompleksan in ljubosumen na Laida, ki razsaja svojo neizmerno ljubezen med družinske člane svoje "nove družine" (starše in brata svoje izbranke).



Medtem, ko je ravno oče tisti, ki je zelo neiskren in svoji družini prikriva bankrot podjetja, označi Laida za izjemno neprimernega kandidata svoje hčerke. Izjava, kot je: "Poglej, draga moja, pametna si, lepa si, lahko imaš katerega koli moškega, zakaj ravno on, zakaj si izbrala ravno njega?" In njen odgovor: "Ker je iskren, ker je brez filtra, ker sem ob njem srečna!". Oče se v srcu dobesedno zgrudi, ne more verjeti, seveda bi raje videl, da si hčerka najde bolj "spodobnega" fanta.

Dvoboj ki ga izzove oče, ni prav nič simpatičen in inteligenten, prej bi rekli brutalno ljubosumna scena in udarci prezelene zavisti, ki tako kot v pravljicah dokažejo, da dobro zmaga nad zlim.

Happy end?

Seveda. A le ko oče Ned popusti in se sprijazni, da je Laid moški, kakšen si nemara on sam želi postati. In ne samo to - Laid ga dobesedno prehiteva v njegovih željah in potezah. Bolj kot je Ned jezen nanj, bolj mu Laird dokazuje ljubezen, pa čeprav je to potrebno narediti z najbolj groznim darilom za božička - odplačati vse Nedove poslovne dolgove.



Ja, jezni smo lahko na takše ljudi, ki so boljši od nas in ki znajo pokazati ljubezen na pač svoj - sproščen, drugačen in inteligenten način.

Film absolutno vreden ogleda. Če kdo potrebuje terapijo sproščenosti - dve uri bo le-ta zagotovljena, zagotovo pa se boste tudi zamislili nad "sproščenimi" ljudmi.
30. december 2016 | Kategorije: Film skozi.. | Zaznamki: Recenzija, filma, Zakaj, ravno, on? | Komentarji (0)
Recenzija filmske komedije Božična žurka v pisarni

Jennifer Aniston morda nismo vajeni kot izjemno neizprosne direktorice, ki že s pogledom naznanja srd, strogost in rdeče številke. Čim dlje stran od takšne ženske, pa čeprav ima zavidljivo postavo zaradi vsakdanjega treninga joge in (iste) frizure v res vsakem filmu.

Omenjena direktorica sicer naredi trdosrčen vihar v podjetju Zenotek ravno v predbožičnem času in to na dan, ko imajo sodelavci že med seboj dogovorjeno divjo božično zabavo. Kljub prepovedi direktorice, da se le-ta ne sme zgoditi, sploh pa - mnogi bodo odpuščeni zaradi slabega poslovanja, se brat neizprosne Carol Vanstone, ki jo igra Jennifer, odloči za drzno in odbito potezo. Seveda! Kje se sklepajo najboljši posli? Na zabavah, ko se ljudje, kaj šele uspešni poslovneži, malce sprostijo in pregloboko pogledajo v kozarec. Ta scenarij s srečnim koncem lahko nastane le na zeljniku človeka, ki je vse otroštvo gledal svojo tekmovalno sestro! Vse jasno!



Kako na zabavo povabiti Walterja Davisa, mogotca, ki je zelo izbirčen pri izbiri podjetij s katerimi sodeluje? Hmmm ... brez nič ni nič, potrebno je poskusiti vse strategije! Za razliko od trdosrčne Carol pa izjemno uspešen Walter v podjetjih pogreša prijazno, družinsko vzdušje in za Zenoteck to pač nekako nikoli ni veljalo. Brat neizprosne Carol je seveda popolnoma drugačen in Walterju je na vse pretege pripravljen pokazati, da so podjetje, ki bi si zasluzilo (slovenski naziv) družini prijazno podjetje.




Kot v pravljci, tudi v tej komediji, dobro premaga zlo in nesramna šefica izgubi bitko, ko s svojo inteligenco mesto preplavi nov izum na področju računalništva. Krivec za to je izjemno lepa in bistra Tracey, ki že več let raziskuje revolucionarno obliko brezžične internetne povezave. Za nameček pa Walter, ko ga vendarle prepričajo, da zabave ni pametno ignorirati, po spletu okoliščin, popolnoma izgubi nadzor in nima pojma, kaj govori, kaj obljublja in kako sploh stoji njegovo podjetje.



In kako torej je na žurki? Sodelavcev neskončno, vsi žurajo, le glavni junaki imajo (skoraj) vedno vse pod kontrolo. Dolgčas??!! Morda! Pričakovati je namreč, da bo šlo vse še bolj narobe. Konec koncev pa se je le Božiček, v katerega se je oblekel Josh Parker nekoliko spustil iz vajeti.




Film je sicer že po naslovu zelo tipična predbožična komedija s precej ponavljajočim se scenarijem za tovrstne filme. Kljub nobenemu posebnemu presežku, pa vam nariše smeh na obraz in morda prikliče spomine na katero od zabav, ki ste jo že doživeli. Če se seveda sploh kaj spomnite!
14. december 2016 | Kategorije: Film skozi.. | Zaznamki: Jennifer Aniston, Blitz, Film, &, Video, Distribution, recenzija filma | Komentarji (0)
                        Recenzija animirane družinske glasbene komedije Zapoj
Brez olepšavanja in pretiravanja lahko izjavim, da je Zapoj film, ki ima vse atribute, da pristane na vrhu uspešnic v katergoriji animiranih družinskih filmov. Izredno prikupen humor, zanimiv, dodelan, premišljen scenarij, vrhunska grafika in predvsem pohvale slovenskim animatorjem. Prav vsak lik ima, tako kot se za animirane filme seveda spodobi, zelo dodelano osebnost junakov, ki ni zanimiv le otrokom, ampak tudi odraslim. V Zapoj so si glede tega ustvarjalci resnično dali duška. Če vam je bil všeč Jaz, baraba; no, to je bil šele uvod v uspešnico, ki te dni prihaja na naša platna.

Zapoj praktično nima omejitev glede ciljne skupine. Zanimivo bi bilo preveriti, kdo bo predlagal ogled filma v družinah: otroci, oče ali mama. V bistvu bo tisti, ki se bo prvi spomnil te ideje, požel veliko pohval. Zagotovo bo všeč prav vsem!
Film pa ni le skoraj dvouren prikupen odklop in vstop v živalsko-glasbeni svet, v katerem slišimo kar 85 svetovno znanih glsbenih uspešnic, ampak ima tudi v srce zbadajoče čustvene trenutke, ko morda kdo potoči kakšno solzico. Do izraza pride vztrajnost, moč srca, topla želja po prepevanju, pomoči in še enkrat vztrajanje, vztrajanje in vztrajanje pri svojem prav in uresničitvi svojih želja. Kdor si nekaj želi s srcem, ne, ni je ovire na tem svetu, preko katere ne bi šel. Četudi je pred teboj poplavljeno in popolnoma porušeno gledališče - ne, to ni ovira za predstavo, ki se preprosto mora zgoditi!
Seveda ne gre mimo nepridipravov, no, ja - tudi ti se spametujejo, ko pride čas za to.

Na voljo je originalna verzija s slovenskimi podnapisi in pa seveda sinhronizirana v slovenščino (v 2D in 3D), v kateri izjemno navduši lik pujska z govorno napako. A tako je zabaven, da si ga preprosto ne bi mogli predtavljati, če bi izrekel popoln r!
V produkciji Illumination Entertainment so torej znova dokazali, da so stari mački vrhunskih animacij, saj so tudi pri nas napolnili dvorane z obema deloma Jaz, baraba, Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov in Minioni. Skoraj logično je, da v svojih stvaritvah gredo vedno na boljše. Tokratni denarni vložek je bil 75 milijon  dolarjev, pričakujejo seveda več kot trikratno povratno vsoto. 

V originalni zasedbi so si sicer privoščili tudi samo Hollywoodsko smetano pri animaciji. Glas so glavnim junakom namreč posodili: Matthew McConaughey (glavna vloga, koala Buster Moon), Reese Witherspoon (pujsa Rosita), Seth MacFarlane (Mike), Scarlett Johansson (jež, rokerica Ash), John C. Reilly (Eddie), Tori Kelly (Meena), Taron Egerton (Johnny), Nick Kroll (Gunter), Nick Offerman 
(Norman), Garth Jennings (Miss Crawly), Peter Serafinowicz (Marcus), Beck Bennett (Lance) in ostali. 

V slovenskem jeziku pa slišimo: Aljaž Jovanović (Buster Moon), Ajda Smrekar (Ash), Goran Hrvaćanin (gdč. Crawly), Miha Rodman (Johnny), Lija Pečnikar (Meena), Gorazd Žilavec (Mike), Vesna Slapar (Rosita) in drugi.



Film prihaja na redne sporede v slovenskih kinematografih 8. decembra. Na Bansijevi spletni strani pa podeljujemo majice s potiski glavnih junakov.
7. december 2016 | Kategorije: Film skozi.. | Zaznamki: Zapoj, animirana družinska komedija | Komentarji (1)
                      Filmska recenzija domišljijske pustolovščine Magične živali
Preverjene uspešnice filmov in knjig o Harryju Potterju, zdaj ponovno navdušujejo na naših platnih. Po scenariju svetovno znane in uspešne avtorice Harrya Potterja, J.K. Rowling, so zdaj namreč v 2 in 3D na ogled Magične živali. Film za vse  generacije, film, v katerem res ne manjka domišljije, niti humorja; skratka, skoraj dve uri in pol trajajoč film mine še prehitro. Sploh, če ste ljubitelji domišljijskega sveta, nenavdnih bitij, okoliščin in situacij, boste v Magičnih živalih zelo uživali.

Razpletov je ogromno, vmes magične živali, vsaka s svojim neverjetnim karakterjem, strastjo in posebnostjo, kdaj pa kdaj pobegne iz kovčka in postane strah in trepet domačinov New Yorka. Če ne z drugim, vsaj s svojim nenavadnim izgledom. Zgodba je sicer postavljena ravno na ulice tega ameriškega mesta v začetek 20. stoletja.

Glavno vlogo igra mladi, izjemno nadarjeni čarovnik Salamander, ki je prepotoval že ves svet, pot pa so mu vedno prekrižale kakšne izjemno redke (nerealne in domišljijske) živali. Ker gre za posebne in izumrle vrste, jih je Salamander rešil ter s pomočjo magije spravil v svoj poseben kovček. Z njimi se odlično razume, jih hrani, se z njimi pogovarja in jih izredno občuduje. Še z ljudmi in čarovniki ni tako spreten kot ravno s temi nenavadnimi bitji.

Bovtrakl je na primer nenavadni zeleni poganjek, ki odklepa ključavnice. Šnofeljček je nekakšna mešanica med krtom in račjekljunom. Neskončno obožuje nakit, kovance, zlato, skratka, vse, kar se blešči, zato ga Salamander vedno najde v kakšni banki ali zlatarnici, kjer seveda poje ogromno nakita. Teh živali je še ogromno, načoloma so vsa neškodljiva, razen posebne "megle", ujete v mehurček. Gre za Obskurnika, ki v sebi skriva potlačeno zlo, vedno pa potrebuje gostitelja, človeka, ki trpi za nekakšno travmo. Ko se Obskurnik razširi nad mesto, domačine zelo prestraši, ruši stavbe in mesto prizadane bolj kot kakršen koli potres. 

Ekipa, kot rečeno, je preizkušena v izvajanju ene najuspešnejših franšiz o Harryu Potterju. Režiser David Yates, ki je režiral vse njegove filme in tudi Legendo o Tarzanu, producent David Heyman, J.K. Rowling, Steve Kloves in Lionel Wigram. Izza kamer so sodelovali še direktor fotografije Philippe Rousselot, trikratni oskarjevi nagrajenec za scenografijo Stuart Craig, trikratna oskarjeva nagrajenka za kostum, Colleen Atwood in Yatesov dolgoletni montažer Mark Day. Glasbo je zložil večkratni oskarjevi nominiranec James Newton Howard.
20. november 2016 | Kategorije: Film skozi.. | Zaznamki: Magične živali, filmska recenzija | Komentarji (0)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 159823
Forum avtorjev: 15793 Forum teme: 34140 // Odgovorov: 1855299
Blog avtorjev: 3535 // Blogov: 82381 // Komentarjev: 1186868
Avtorji fotografij: 24959 // Slik: 213080 // Videov: 19245 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "