Uporabnik: Geslo:


















Fašistični režim je že otroke obeh spolov rektutiral v svoje formacije:
- otroke od 4 do 8 let v Figli della Lupa
- otroke od 8 do 14 let v Balilla
- mlade od 14 do 17 let v Avanguardiste
- mladino od 18 do 21 let v Giovani Fascisti
-
Mladi so bili združeni v Fasci Giovanili di Combattimento in v l'Opera Nazionale Balilla. Študenti v starosti od 18 do 28 let so bili včlanjeni v Gruppi univerzitari fascisti.

Fašistična ideologija z Mussolinijem na čelu se je zavzemala za vojsko po zgledu starega Rima (dell' Antica Roma), fašistična Italija naj bi postala mednarodna vojaška velesila.

Ideološke pritiske in nasilje so izvajali tudi nad primorskimi dijaki slovenske narodnosti, zato so se Črni bratje spontano uprli. Mladoletnike so pošiljali v bataljone vojaškega drila, kot so Battaglione della GIL, poslali so jih v Formio, Gaeto in Scauri kot legije črnih srajc (legione Camicie Nere). Trupe so odhajale v Libijo (Tripoli in Misurato) in se pripravljale za bojevanje na drugih vojaških žariščih v drugi svetovni vojni. Fašistični režim si je izmislil posebne bataljone, da bi tisočem za vojno sposobnim slovenskim mladeničem onemogočil odhod v partizane. Vojaške oblasti so osnovale posebne delovne čete v vojaških uniformah, ki so razpolagali le z opremo, nujno za preživetje. Bili so pod strogim nadzorstvom in brez orožja. Druge, politične nasprotnike, so pošiljali v stroge fašistične zapore, kjer so oporečnike z ugovorom vesti ali če so se kakor koli uprli, mučili in z njimi sploh nečloveško ravnali.

V letih 1919-1921 so Italijani porušili 134 slovenskih društvenih stavb. Med njimi je bilo 100 slovenskih prosvetnih društev, 21 delavskih zbornic in 3 zadruge. Tiskarno Edinost so v teh letih sedemkrat razdejali, razbili njene stroje, prostore in opremo. Dne 10. februarja 1921 so uničili tiskarno Delo v Trstu.

Na dan volitev v rimski parlament, 15. maja 1921, so fašisti ubili 12 Slovencev in številne ranili ter preganjali po vsej Primorski in Istri, da Slovenci ne bi mogli izvoliti svojih predstavnikov. Italijanska oblast je 16. maja 1921 zaplenila Narodni dom na Proseku, 20. junija 1921 so uničili prostore prosvetnega društva Zora, 8. septembra 1921 so razdejali slovensko telovadnico v Rojanu, 2. novembra 1921 so zažgali Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu z vsemi slovenskimi knjigami v čitalnici, 12. novembra pa so popolnoma uničili še Narodni dom Adrija v Barkovljah. Dne 20. novembra 1921 so upepelili dvorano Slovenskega prosvetnega društva v Rojanu. Fašisti so uničevali vse, kar je bilo slovenskega, od Istre, Primorja, čez Kras in Gorico do Kobarida, na Postojnskem in Pivškem. Odpustili so slovenske železničarje, občinske, poštne, sodnijske in druge uslužbence slovenske narodnosti. Njihove družine so bile obsojene na životarjenje in obup. Leta 1922 so italijanske oblasti prepovedale uporabo slovenščine na sodiščih. Leta 1923 je bila ukinjena zadnja matura v slovenščini v Tolminu. Istega leta je moralo 50.000 slovenskih družin v Tržaški pokrajini pod prisilo spremeniti svoje priimke iz izvorno slovenskih v italijanske. Leta 1928 je italijanski državni zakon št. 383 prepovedal krstiti slovenske otroke s slovenskimi imeni!

Italija je 24. aprila 1924 izdala zakon o poitaljančenju slovenskih krajevnih imen, leta 1925 pa so z zakonom odstavili še vse preostale slovenske župane in jih nadomestili z italijanskimi podestati. Dne 2. novembra 1926 je bil črn dan za Gorico. Tega dne so Italijani uničili slovenski Kulturni dom, kjer je bil sedež številnih slovenskih društev in zvez, uničili Katoliško tiskarno in uredništvo Goriške straže, vrh vsega pa še Trgovski dom, najlepšo stavbo v Gorici. Fašisti so iz zgradbe zmetali vse stole, knjige, note, glasbene inštrumente ter vse skupaj zažgali na cesti, ob tem pa divje plesali. Pozneje so italijanske oblasti dom zaplenile in ga nikoli več niso vrnile Slovencem.

Leta 1926 so izdali poseben Zakon o zaščiti države ter ustanovili posebno fašistično sodišče za zaščito države. Že to, da so pri nekom našli slovensko zastavo, je bilo dovolj, da so ga konfinirali na oddaljene italijanske otoke. V Čezsoči so zaradi petja slovenskih pesmi leta 1926 zaprli 23 slovenskih fantov.

Takrat je bilo 168 slovenskih učiteljev iz službe odpuščenih, 20 predčasno upokojenih, 402 so premestili v notranjost Italije, 87 jih je emigriralo v Kraljevino Jugoslavijo, 316 pa se ni moglo oz. smelo po koncu prve svetovne vojne vrniti domov. Skupaj je v desetih letih od 1918 do 1928 na Primorskem slovenski narod ostal brez 993 učiteljev.

Dne 7. aprila 1927 je izšel zakon o prisilnem poitaljančenju slovenskih priimkov. Poleg vseh nasilnih dejanj in uničenja lastnine so italijanski fašisti pod zaslombo države Italije v letih od 1918 do 1941 umorili nekaj sto Slovencev, od tega veliko večino brez kakršne koli obsodbe. V zaporih so zasliševalci strahotno mučili slovenske osumljence. Pretepali so jih, jim vlivali vodo v usta, lomili kosti, jih obešali za noge, jim v usta vlivali strojno olje in ricinus ipd. Skupine pobesnelih italijanskih šovinistov in fašistov so nenehno razgrajale po Trstu, Gorici ter ostalih istrskih, tržaških, goriških in videmskih mestih ter ustrahovale Slovence. Številne so bile težke usode narodno zavednih Slovencev, ki so jih preganjali, šikanirali, mučili, pobili … Mnogi so zaradi nasilja prezgodaj umrli. (Vir: Hervardi 'Boj za zahodno mejo in organizacija TIGR')

Goriškega učitelja, zborovodjo, skladatelja in organista Lojzeta Bratuža so prav pred aretacijo Črnih bratov ob Božiču mučili in ga prisilili, da je spil strojno olje, ki so mu bile primešane še druge snovi, da so še povečale njegovo trpljenje. Zaradi hude zastrupitve je poldrugi mesec zatem kot mučenik umrl za slovensko besedo in slovensko petje v cerkvi.

Odlomek iz moje knjige Moj oče - Črni brat
18. januar 2012 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (7)
Drhtim od ujetosti v blato.
Z lastnimi stopali rastem v njem,
presunjena od izrednih stanj
pod uklonom pripogibanja
z glavo do razmočene prsti.

Jočem na travniku,
ker se njeno srce ni razcvetelo.
V njej sem našla kapljo svoje krvi,
duhovno izročilo zemlje.

Ulegla sem se,
zaprla luč
in zaspala v rožnati pižami
s spominom nanjo.

www.tatjana-malec.si
18. januar 2012 | Kategorije: | Komentarji (0)
Imeli smo semafor in sedaj naj bi imeli še 'zlato pravilo' o omejitvi zadolževanja države, zapisano v Ustavi RS! Slovenski politični vrh naj bi se dogovarjal, da se v ustavo doda 'zlato pravilo', po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine 48 odstotkov BDP .

Po retorični oceni Pahorja naj bi šlo za izjemno pomembno in daljnovidno odločitev, da je treba zadolževanje države omejiti pri 45 odstotkih BDP, zdaj pa je to zvišala na 48 odstotkov, ker smo se v tem času kot članica EU zadolževali in dajali nesorazmerno plačilnim sposobnosti države visoka državna jamstva in posojila. Jasno je, da ta vlada, ki predlaga spremembo ustave, ni naredila vsega potrebnega, da do tako visokega zadolževanja ne bi prišlo. Pahor, očitno zaslepljen z domnevno sposobnostjo vladanja ponuja neučinkovite vzvode samoomejevanja z nerazumljivo skrbjo za neobvladljivo vladanje bodoče vlade, ki ga bo nasledila. Saj smo vendarle imeli volitve za spremembe v vladanju, za učinkovito upravljanje države s sposobnimi ljudmi, ki jo bodo znali voditi.

Kot prvo, tudi po mnenju ustavnih pravnikov, takšna določba ne teoretično in ne življenjsko, ne izvedbeno kot modus operandi sploh ne sodi v ustavno materijo, temveč v finančno politiko in proračunske akte države.

Drugič, glede na stanje v EU sploh ni mogoče predvideti inflatornih gibanj Evra in ga vzporejati s parametri rasti BDP. Glede na dane državne garancije, obveznosti do finančnih trgov, izgubljanje bonitet (naraščanje obresti) in nepredvidenih potreb po zadolževanju in investicijah, revščine prebivalstva, brezposelnosti in propada gospodarstva, je takšno družbeno orožje proti stanju, v kakšnega drsimo in številnih neznank, kriptomoralistično ravnanje in igranje pokerja z lastnim narodom. Tako formirani um je zgolj še en poskus narcističnega jaza, nesposobnosti in neučinkovitega ekonomskega razmišljanja.

To zgleda tako, kot če bi si varuh države nadel lisice na roke in se hvalil o svoji racionalnosti in poštenosti. Očitno gre za spodbujanje razpoloženja, ki ne opravičuje dosedanjega početja. Ukrep izzveni kot visoka pesem nesposobnosti vladanja in nezaupanja vase. Z namenom katarze dosedanja zapravljiva vlada razvija dialektiko okrutnosti do najbolj ranljivih skupin, saj če bo zmanjkovalo, bodo te prve 'nasrkale'.

Vprašanje je, kako se boriti proti zadolževanju, ne da bi se borili proti njegovi amorali. Ustava ne more jamčiti pomanjkanja modrosti vladanja. Takšna določba bi bila potrebna samo vladi, ki se ni sposobna spopadati s spodbudami in z zapletenimi vprašanji gospodarske rasti.

Očitno Ustava ne more jamčiti pomanjkljive modrosti vladanja. Ne potrebujemo vlade, ki bo delala iz Ustave RS pridigarja morale, ne potrebujemo v vladi salonskih designarjev in pametnjakovičev administrativnega omejevanja porabe, temveč vlado, ki se bo znala spopasti s problemi in ki bo znala sprejemati manj retorične, zato pa bolj racionalne in učinkovite rešitve.

Zlobni nekrologi bi zapisali, da je Pahor še vedno zaslepljen z vladanjem s semaforji in podobnimi šalami. Hupanja pred semaforjem smo se ljudje naveličali!
18. januar 2012 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (5)
1
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201120122013
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 142552
Forum avtorjev: 15542 Forum teme: 33373 // Odgovorov: 1809362
Blog avtorjev: 3308 // Blogov: 68565 // Komentarjev: 964791
Avtorji fotografij: 22311 // Slik: 180595 // Videov: 20349 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane