Uporabnik: Geslo:


Mojega očeta so iz koprske kaznilnice konfinirali v južno Italijo in ga premeščali iz ene kaznilnice v drugo. Usode jetnikov so bile v rokah fašistične policije in represivnih organov. Različni zapori in kaznilnice po Italiji so predstavljali vmesno postajo pri izvajanju fašistične nasilne politike nad jetniki. Italijanske pravosodne oblasti so takoj po obsodbi pošiljale jetnike na prestajanje kazni v kaznilnice in zapore čim globlje v Italijo, proč od doma. Zapornike so med transporti prehodno zbirali v kaznilnici v Kopru. /na sliki/
Zloglasna vojaška kaznilnica na Gaeti
Nazadnje so očeta poslali v Peschiero, kjer so Primorci v tako imenovanem 'battaglione speciale' (delovne čete internirancev v vojaških uniformah pod strogim nadzorstvom, brez orožja) opravljali manj vredna dela po 9 ur na dan. Za mojega očeta se življenje ni veliko spremenilo, kajti v Peschieri je še naprej živel kot strogo varovan zapornik.

Stara kasarna in vojaški zapori v Peschieri del Garda
Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so Peschiero okupirali Nemci. Zasedli so vse pomembnejše objekte. Mussolini je na pritisk kralja Emanuela Vittoria III. izgubil oblast. Kralj je imenoval novo vlado, ki se je začela z zavezniki pogajati o predaji. Zavladal je kaos in mnogim je uspelo pred Nemci zbežati. Monsignor Rudolf Klinec v knjigi 'Dnevniški zapisi 1943 – 1945' navaja, da sta se dne 11. septembra 1943 iz Peschiere vrnila domov Zoro Štokelj in Kristelj Kobal (oba iz Velikih Žabelj). Opisuje, da sta nekaj časa hodila peš, nekaj časa pa sta se vozila z vlaki. Domov sta prišla oblečena samo v majici in v hlače do kolen (stran 45). Opisuje tudi, da sta se iz Peschiere 19. septembra, na dan nedelje, vrnila domov tudi domačina Franjo Troha in Milan Organistov. Ob pomoči dobrih ljudi jima je uspelo zbežati. Dali so jima civilne obleke, hrano in pijačo ter svetovali, kje naj vstopita in izstopita, da bi obšla nemške zasede (str. 52).

Oče je imel manj sreče kot tisti, ki so se iz Peschiere vrnili na svoje domove. Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je znašel v tvegani diverzantski akciji. Prebiti se je moral skozi obstreljevanje do stolpa, s katerega je skupina nemških mitraljezcev obstreljevala razpuščeno italijansko vojsko, prebivalstvo in internirance. Skupina, v kateri je bil moj oče, je imela nalogo, da napadalca uniči in prepreči nadaljnje žrtve.

Ko se je sredi kaosa razpuščene italijanske vojske in pobeglih zapornikov hotel vrniti iz Peschiere domov, se je pridružil uličnim bojem italijanskega odporniškega gibanja. Tedaj so ga zajeli. V očetovi prijavi na podružnico Komisije za ugotovitev vojnih zločinov za Slovensko Primorje št. 532 je zapisano, da so ga Nemci zajeli v Peschieri, morda tudi na begu. Poslali so ga v koncentracijsko taborišče Dachau.
Raziskovala sem v italijanskih arhivih in ugotovila, da so očeta 20. septembra 1943 odpeljali v Dachau z II. transportom deportiranih Italijanov, ki je štel 1.790 internirancev, od katerih je identificiranih 1.788. Transport internirancev je prispel v Dachau 22. septembra. (*2)

Ti interniranci so nosili številke od vključno 53669 do vključno 55458. Moj oče je imel številko 54572. To so bili večinoma dezerterji in osebe z ugovorom vesti, ki so zavrnile sodelovanje v fašistični salojski vojski. Tem je bil dodeljen status 'Schutzhaefling' – bili so 'internirani zaradi varnosti' z dodelitvijo rdečega trikotnika. A že 29. novembra 1943 jim je rajh spremenil status z označbo Reich Status-Arbeitszung, 'antisocialni zaporniki'. Določeni so bili za prisilno delo v rajhu in so nosili črne trikotnike. Oče mi je povedal, da je bil interniran v Dachauu in nato razporejen na prisilno delo v podružnici Bleichach in Allach. Iskala sem po internetu in našla tudi očetov dachavski karton pod imenom Giovanni Gasperini z omenjeno številko nacističnega kartona. Tako vsaj vem, pod katero številko je bil moj oče vpisan v nacistični evidenci interniranih.

* 2 Trasporto 2 - Convoglio partito da Peschiera il 20 settembre 1943 con destinazione Dachau, dove giunse il 22 settembre 1943. In base alla sequenza dei numeri di matricola attribuiti alla data di arrivo del convoglio (compresi tra il 53669 e il 55458), il totale dei deportati può essere stimato intorno a 1.790 persone. Ne sono state identificate 1.788. * Giovanni Melodia indica, sulla base dei dati forniti dal Comitato internazionale di Dachau, 1.857 deportati entrati a Dachau in data 22 settembre 1943. Si tratta di un convoglio proveniente dalla Fortezza di Peschiera, adibita a penitenziario militare, dove i detenuti erano circa 2.000. Dal 22 settembre al 28 novembre 1943 a questo gruppo di militari fu attribuita la qualifica di Schutzhäftling ("Internato per misure precauzionali o di sicurezza") e fu loro assegnato il triangolo rosso. Dal 29 novembre 1943 fino alla liberazione, tale qualifica fu mutata in quella di Arbeitszwang Reich ("Detenuto asociale assegnato a lavoro forzato nel Reich"), con attribuzione del triangolo nero. Tale variazione di qualifica avvenne per iniziativa delle SS, indipendentemente dalle motivazioni che avevano condotto alla deportazione. Riferimenti bibliografici: Melodia 1971, pp. 83 e seg.; Morelli p. 11; Ponzuoii, pp. 14-15; Tibaldi 1985/1; Verri Mello, p. 44.

* La deportazione italiana politica e razziale ai campi di eliminazione e sterminio nazisti
22/9/1943 - 6/5/1945
Relazione presentata al Convegno sul sistema concentrazionario e sulla deportazione
( Genova, 29-30 novembre, 1 dicembre 2001)
• Ottimizzazione informatica e realizzazione grafici: Valeriano Zanderigo
• Traduzione documenti:Eralda Caserio
http://www.ilportoritrovato.net/html/25a
prile2.html
19. januar 2012 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (5)
Noben fizik ali filozof
mi še ni znal povedati,
kako sem prišla sem.

Razvnema me uganka
od kod sem prišla,
kdo sem
in kam grem.

Pognala sem se v akcijo razkritja
in spodbudila razpravo o tem s predniki,
ki so mi dali vedeti,
da so se rušili vase
in se vrnili v neskončnost,
ki jim zagotavlja varno vračanje.

To je bilo doumljeno v dobri veri.
Vrnili so se v isti prostor
odkoder so prišli.
Zastavila sem si vprašanje:
Kdo sem?
Nobenega trdnega zagotovila nimam,
da sem to jaz. Nisem razrešila vprašanja
nenehnega spreminjanja. Včerajšnja jaz
je le pustila sledi tavanja nekoga, ki ga več ni.
Nobenega domnevnega vira nimam,
ki bi dešifriral to vprašanje in
z majhnim zamikom pokazal: To si ti!

Ker mene več ni in sta me čas in prostor
poskrkala vase in se je ravnokar odigrani
dogodek z mano v istem hipu odmaknil
in sprostil prostor novemu, sem zavila
v brezprostorsko in brezčasno sintezo
večno spreminjajočega.
Dano mi je bilo razumeti,
da sem brezkončna v rojevanju, spreminjanju
in vračanju, da sem izven zavesti časa
prejšnjega trenutka, globoka plast rasti
v koreninah neobstoječega,
nekakšen krožni način nastajanja,
ki dežuje in se izliva v veliko reko večnosti –
nenehno prihajanje in umikanje
navzočnosti nenavzočega.
Razpršena igra zavesti v ozračju
z izvornim v neizvornem,
usedlina mislečega Univerzuma,
ki se v mojem jeziku ne more razodeti
in zaradi neprenehnega spreminjanja
izraziti s trki iracionalnega v racionalno.


www.tatjana-malec.si
19. januar 2012 | Kategorije: | Komentarji (2)
1
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201120122013
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 139436
Forum avtorjev: 15516 Forum teme: 33316 // Odgovorov: 1805067
Blog avtorjev: 3275 // Blogov: 68032 // Komentarjev: 946504
Avtorji fotografij: 22031 // Slik: 177674 // Videov: 20361 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane