Bodite previdni, ko se sprehajate po Čevljarski ulici v Kopru in ko se morda za trenutek ustavite pred izložbo in pogledate kakšne ogrlice je dal zlatar v izložbo. Nikar ne bodite preveč radovedni in ne se ustavljati pred izložbami. Hodite raje po sredini ulice, da ne dobite za cel pepelnik gorečih čikov in pepela za vrat.

To se je 21. januarja 2o12 ob 12.45 uri zgodilo meni na relaciji od Napoleona do Polzele. Seveda prijazna prodajalka v Polzeli mi je pomagala otresti nesnago z jakne in oblačila, saj sem imela polno nederje čikov. Še dobro, da mi jih ni stresel na glavo, ker sem ravnokar prišla od frizerke, čeprav ne dvomim, da je ravno to nameraval.

Tistemu kadilskemu pujsu, ki to počne, pa upam, da bo policija pozvonila na vratih in ga oglobila.

Morda bosta pa kaj postorila tudi tudi zlatar Ambroz Tomovski, predsednik izvršilnega odbora Združenja trgovcev gostincev in ostalih podjetnikov mesta Koper in župan Boris Popovič, ki promovirata turistom koprske zanimivosti.

Nasploh pa velja Čevljarska promenadna ulica za veliko zanimivost, saj je bila nekdaj glavna trgovska ulica v Kopru, danes se pa po njej sprehajajo psi brez nagobčnikov in puščajo za seboj iztrebke. Tudi zato je treba biti previden, kajti nevarnosti ti pretijo za vsakim vogalom in skrlo.

V pesmi o lepoti mojega mesta sem med drugim opevala:

Čevljarska ulica,
kraljica moje promenade,
kamniti obraz mojega mesta,
kamniti tlak neukročenega kamenja,
v mehkih kameninah trajnih potez,
dohiteva me nežen šepet beneške pahljače,
skrivnosten vonj deklet v krinolinah
in sporočilo trdnih obljub preteklosti.

Zazrem se v spanje
razmočenega laporja,
antične spomenike
beneške signorije,
lapidarične zbirke,
v okrasni nadstrešek,
zaščitnika ribičev v majhni cerkvici
in razpeta jadra mojega mesta.

Mnogo je tujih ljudi,
ki zaradi preobširnega morja,
lepot mojega mesta ne bo nikoli spoznalo.
Vseh ljudi zaradi ozkosti svojih uličic
Koper ne more sprejeti vase.

Blagoslovljen bodi popotnik,
ki prihajaš s svojim dihom miru
v moje mesto.