Uporabnik: Geslo:
Avstrija ima Zvezno ministrstvo za izobraževanje, umetnost in kulturo skupaj združeno, pa zato ni nič manj kulturna od Slovenije. Kultura ni ministrstvo s kakšno svojeglavo ministrico na čelu, ki uveljavlja politične interese svoje stranke. Kultura je vse nekaj drugega. Prebudimo naša občutja in dobre namene ter razmislimo kaj lahko še storimo, da se bo naše življenje realiziralo v uresničevanju hotenj notranje kulturne in duhovne povezanosti, v ljubezni in sožitju med ljudmi. Od našega samozavedanja je odvisno kako se v tem prazniku prepoznamo vsi Slovenci, kako smo trdni in notranje povezani. Ustvarimo to našo malo Slovenijo kot prijazen, svetlobe polni kulturni vrt, ki bo postal priložnost za naše druženje, za izmenjavo mnenj in negovanje naše kulturne dediščine, predvsem pa našega maternega jezika in narodne zavesti.

Prav smešno se mi zdi to prerekanje o ukinitvi ministrstva, ki se mi ne zdi neracionalna poteza nove vlade. Nasprotno. Kultura bo delovala veliko bolj transparentno. Ministrstvo je združeno s povezovalnimi področji izobraževanja in šolstva. Ali nista izobraževanje in šolstvo tudi kultura? Nekdaj smo govorili o množični kulturi, danes lahko govorimo samo še o elitni kulturi in neselektivnem financiranju del redkih izbrancev po političnih kriterijih, razen redkih izjem. PEN je zaprto združenje, ki vidi le svoje člane kot kulturnike češ, da imajo le ti pravico do podelitve finančnih sredstev, čeprav prav vsa duhovna kultura predstavlja moralno silo zdrave človečnosti v redu moralnih človeških vrednot in dolžnosti do njih. Dobra knjiga težko dobi finančno podporo za njen izid, izidejo pa dela avantgardne umetnosti, modne muhe enodnevnice, ki nimajo kakšnega posebnega vrednostnega sporočila za narodovo kulturo. Tu se trošijo in delijo sredstva po političnih kriterijih vsakokratnega ministra in ne po kriterijih kakovosti umetniškega dela, kar človeka žalosti.

Kritična kulturna zavest v nas se sprašuje zakaj potrošništvo, uživanje in tekmovalnost tako spodrivajo duh kulture v našem vsakdanjem življenju. Našo kulturo ogrožata tudi asimilacija in globalizacija. Zato je pomembno, da v naši avtorefleksiji skušano razumevati ta družbena dogajanja, se sproti kultivirati in obnavljati naše bogato kulturno izročilo, da se bomo kot narod ohranili in razvijali.

Bliža se dan kulture, 8. februar, dan smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Kultura pa ni samo umetnost in znanost, ki bi se jih spomnili ob državnem prazniku kulture. Kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skoz kulturo se kaže naše duhovno bogastvo in tudi tisti del našega življenja, ki je manj kulturen ali celo nekulturen in zavrača, spodriva, ponižuje in uničuje pridobljene kulturne vrednote.

Kultura ni samo elita izobražencev, ki obvladajo pismenstvo, kultura smo vsi, ki se zavestno obnavljamo po svojih članih, da ne propademo. Kultura raste vzporedno z nami, včasih v prehitevajočem, drugič pa spet v zaostajajočem tempu. Kultura ni samo duhovna dogodivščina, ki poraja bistre misli in domislice, ki razsvetljujejo mrak in nas delajo vidne in prepoznavne po dosežkih, kultura so vse oblike sporočanja, sporazumevanja, pisanja, javnega nastopanja in medsebojnih odnosov in naše srčno odzivanje na vse probleme človeštva. Kultura je spoštovanje duhovnega stavbarstva naših dedov, kultura je spoštovanje in ohranjanje tradicije in vrednot, ki jih nasprotni tokovi razdirajo in uničujejo. Kultura je tudi kultiviranje narave in skrb zanjo spričo naraščajočega uničevanja okolja.

Neizogibno nastopa danes občutna kriza vrednot. Poplava filmov, ki kažejo nasilje, nas s svojim barbarstvom in nekulturnostjo zastrupljajo in poneumljajo. Kako zajamčiti to drvenje proti novemu času globalizacije s krilaticami avantgarda in sodobnost, če pa predstavlja takšen tok kulturno uničevanje in primitivizem ter povzroča pustošenje, jalovost duha in kulturno krizo. Kako se temu izogniti? Kulturna prireditev na dan kulturnega praznika gotovo ni dovolj, da bi v glavah ljudi odpravili to navskrižje misli in čustev. Gre za ozaveščanje kulturnega snovanja in stanja. Naša dolžnost je, da to današnje dogajanje in kulturo naredimo za predmet kritičnega razmišljanja.

Da nam ne bodo sončni konji ušli iz vajeti in da ne bomo najbolj perspektivnega otroka: kulturo speljali na stranski tir skrbi zanjo, je potrebno dopovedati zboru sebičnih angelov, da kultura ne more postati pastorka v naši družbi, da naj spremenijo fiskalno politiko do kulture in da naj temu otroku prihodnosti namenjajo več pozornosti in skrbi. Kultura je smotrni moralni zakon, ki mu je vse podložno. Duh napredka je samo v kulturni zavesti človeka in golo merilo o preživetju, očitno ne zadostuje, da bi se mogli kot narod ohraniti.

Slovenci smo bili v naši zgodovini vedno od tujcev ogroženi in tako neusmiljeno stiščani v kalupe tujih kultur, ki so nam vladale, mi pa smo pri tem izbirali narazličnejše možnosti delovanja in upora, da smo ohranili našo narodno zavest in identiteto. In prav ta privrženost sebi in svoji kulturi, svojemu jeziku in zagrizenemu boju je izreči vse priznanje in hvalo, da smo se kot narod ohranili. Bolj kot smo bili ogroženi, bolj smo se borili in obnavljali. V prejšnji državi smo prišli že tako daleč, da poleg eksistence drugih narodov v skupni državi, si skoraj nismo upali izraziti volje, da ne moremo žrtvovati svoje narodnosti in narodovih interesov za ceno rešitve skupne kulture. To je bilo naše narodovo ponižanje. Imeli smo svoje razumne razloge tudi na področju kulture za osamosvojitev.

V kulturi danes vlada bistvena nedorečenost, bolj bi morali postaviti kulturo na piedestal naših interesov, brez popuščanja. Levstik je že leta 1883 dejal: »Naše prizadevanje vsak dan jasneje priča, kako želimo jezik onesnažiti, kako ga sučemo…« Prav zares, tedaj smo onesnaževali jezik drugače, kot ga danes z vsemi tujkami in popačenkami. Upajmo, da kot narod ne bomo krenili na pot, da bi bili čez desetletja iz zgodovine izbrisani in se utopili v tujih kulturah. Vse je odvisno od nas samih!

Na osti kulture se kaže naše bogastvo in tudi naše neprijetnosti, zlasti premajhna skrb zanjo in okužba s tujim, ki ni vedno kultura. Praznovali bomo naš praznik kulture razmišljujoče in naj postane kultura praznik našega vsakdanjega življenja in narodu blagor. Sploh ni pomembna njena organizacijsko-politična forma, pomembna je njena vsebina.

Ob tem za slovenski narod tako pomembnem prazniku ne moremo mimo, da si ne bi želeli doživljati kulturo skozi sebe. S kulturo naj bi bilo prežeto vse naše življenje. Prizadevajmo si narediti življenje, čeprav brez praznikov, resnično praznično.

Slovenski kulturni prazni obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna (5.12.1800 – 8.2.1849). V njegovih pesnitvah se prepletajo osebne, narodne in obče človeške želje ter pričakovanja, posebno pa še klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, izražen v slovenski himni Zdravljica, ki nam prebudi občutja in razmišljanja kaj za nas kulturni praznik pomeni.

Po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje, kjer živijo Slovenci po svetu, se vrstijo prireditve in praznovanja, kajti skoz zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete. V naši narodni samobitnosti sta materin jezik in kultura igrala pomembno vlogo. Brez kulture ne bi dosegli osamosvojitve in oblikovali svoje lastne države.
27. januar 2012 | RTV Kategorija: Kultura | Komentarji (3)
Na resnično avtobiografsko izpoved prof. dr. Aleksandra Bajta nima nihče pravice polagati znakov, s katerimi opozarjaja, da knjiga predstavlja prepovedano branje, ker ne živimo več v umski bedi totalitarizma. Takšno kršenje avtorskih pravic ima znake kaznivega dejanja. Direktiva EU in Zakon o avtorski pravici ščiti avtorsko delo vsakega posameznika. Za taka ekscesna dejanja, kot je ponižujoča in žaljiva slika čez avtorjevo delo, bo treba obvestiti Bajtove potomce, da bodo od vas Emonec, zahtevali svoje moralno zadoščenje, odškodnino in umik ponižujočih objav!

Take človeške packarije delajo samo moralno zavrženi ljudje. Velika sramota je napadati nekoga, ki ni več živ in se ne more braniti. Podlost na višku, vsaka moralna vrednota je izven takega početja. S kakšno pravico umeščate pod svoje škornje delo, ki ga niste vi Emonec ustvarili, ga intelektualno in zgodovinsko ne razumete, mu niste dorasli in si lastite pravico svinjati z njim s potvarjanjem dejstev in podtikanjem neresnic. Ali vas res ni sram? Zgodovinar dr. Janko Pletersky vam tudi ni dal dovoljenja, da bi njegove morebitne prispevke reproducirali na tak način in se tako primitivno izživljali nad akademikom.

Akademiki, čeprav morda nazorsko različni, nikoli ne padejo na takšno nizko raven. Oprostite, v vaši kleti je gotovo velika zmrzovalna skrinja z osmimi predali, ki jih lahko do vrha napolnite na zalogo s takšnimi pisarijami. Pa ne pozabite vmes dati kakšen oguljen svinjski rep.

Emonec,kaj sploh vi delate na MMC? Ali mislite tu preživeti stara leta z razpihovanji fanatizma, zaostrovanjem, žaljenjem in stopnjevanjem konfliktov. Jaz se te igre z vami ne grem.

Emonec že napada tudi mojo knjigo, ki sploh še ni izšla in se gre deskreditacije. Najprej diskvalifikacija, nato likvidacija!
27. januar 2012 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (4)
Ko svobodo in demokracijo skušajo vkovati v jeklene okove revščine in odrekanj in ob tem skušajo zadržati spomin na umetno ustvarjeni raj polpretekle socialne države, ki se je napajala iz zadolževanja, odpirajo stekleničko Marxovih dišavnic, da bi ta vonj še omamljal množice.


To večno adolescenco, ki se še vedno hrani iz črepinj ideoloških bojev za enakost, razumljeno kot prizadevanje za spolnitev sanj o potešitvi želja in potreb z močjo sposobnosti posameznika, bi poimenovala zavajanje in rafinirana špekulacija z naivnimi ljudmi.

Jalovi neoliberalizem z veliko retorike reproducira samega sebe. Je prizorišče privilegijev in poligon ekstaz preteklosti, je drago plačana vstopnica za predstavo trebljenja ljuljke po gostilniškem principu zapitka. Iz krčenja in odvzemanja pravic ljudem si bo še naprej levičarski neoliberalizem ustvarjal fascinantno poziranje v sladkem brezdelju nesposobnih brezdelnežev, ki reproducirajo strategijo proizvajalcev parfumov, ki omamljajo. Vsa ta silna dejavnost pa se je odvijala z zadolževanjem prihodnjih generacij, brez finančnih skrbi in nobene resne odgovornosti.

Življenje se je odvijalo po stari matrici sprevrženih družbenih odnosov nad hiperrealno puščavo kaotičnega mišljenja in delovanja. Dragi zapitki odsevajo v zrcalih agonijo resničnega, v realnosti nedomišljenega eksperimentiranja. Edina resničnost te platonske ljubezni ljudstva je slepota. Njihov šarm ostaja neuničljiv, berači pa imajo na razpolago štiri strani neba z omejitvijo, da oni tega ne morejo in ne smejo početi, ker so ostali revni brez socialne podpore, varnostnega dodatka, študenti, ki gostujejo v Sloveniji pa brez štipendij. Praviloma morajo potomci preživetje svojih revnih staršev vrniti, kar je zagotovo eno najbolj gnusnih dejanj odhajajoče levice.

Soočamo se z naravnost grotesknim pomlajevanjem grimas neke pošasti, ki poplesuje med nami s koreografiranimi koraki starih napevov in nenasitnimi usti. Navidezno daje vtis deloholikov, a ritual je namenjen le polaščanju za lastne samozadovoljitve v znamenju odrešenja. Česa in koga? Samih sebe in hiperreproduktivne moči svojega lastnega obstoja moči in revščine uma.

Ljudstvo me spominja na Zupanovega Levitana, ki predstavlja avtobiografski lik zapornika, ki ječo vzame kot šolo življenja. Znebi se strahu, saj računa, da ga bodo uničili in uživa dan kot bi bil na prostosti. Zupan si je zamislil fuk preko stene tako, kot si danes lahko zamišljamo levičarske neoliberalce v Murglah, ki ližejo rit turbokapitalistom in se sklicujejo na legitimiteto. Tako kot je bila Zupanu zaponka na hlačah erotični užitek v neprestanem pisanju in potem tihotapljenju popisanih listkov skozi rešetke, je ljudem všečen že avtomobil nekega guruja, ki kaže na narodovo blaginjo in blagostanje.
27. januar 2012 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (1)
1
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201120122013
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 141133
Forum avtorjev: 15532 Forum teme: 33350 // Odgovorov: 1807402
Blog avtorjev: 3296 // Blogov: 68277 // Komentarjev: 958014
Avtorji fotografij: 22198 // Slik: 179287 // Videov: 20331 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane