Alzheimer – moja resnična izkušnja



Zakaj ga tepe življenje?
Je boljše, da ne poznate podrobnosti.
Ne gre le za spoznanje iz izkušnje, gre za trpljenje.
Za živo rano, za mesto na katerem klije spoznanje,
koliko je še človeka v človeku in koliko humanosti
premorejo tisti, ki so scenaristi tega mrhovinastega
trupla, ki se imenuje Ministrstvo za zdravje RS.
Jezik je orodje, snov, surovina, mehanika brezčutna.
Verjela sem v inštitucije, reforme ministrice. Zaman.
Vse je drvelo navzdol in pronicalo skozi reže papirja.
Veliko obrabljenih besed o humanosti. Scenarij
za scenarijem, rešitve nobene, dokler se ni zgodilo najhujše.
Omagala sem z napotnico zanj za negovalno bolnišnico
pred izmučenim obrazom. Mojo miselno podobo o umiranju
na obroke na dostojanstven način so popolnoma spremenili.
V glasu zdravnice in reševalca je bilo čutiti nepotrpežljivo jezo
češ, da sem v dveh mesecih zanj petnajst krat klicala urgenco.
Retorika se je privlekla do vrhunca ob padcih na tla in številnimi poškodbami
ob številnih intervencijah bolničark, reševalcev, gasilcev in policistov,
samih požrtvovalnih srčnih ljudi z dna, ki delajo za en črn in en bel.
Oni tam gor so zaslepljeni od žarnega venca slave na funkcijah in plač,
ki jim ne pripadajo, saj ne poznajo odgovornosti in so brez vesti.
Na Obali je za celotno regijo le dvanajst postelj na varovanem
oddelku doma starostnikov, ministrica pa slovi po nesramnosti in drznosti,
da stvari ne more vzeti v svoje roke, ker zdravstvu primanjkuje denarja.
Opazila sem mrakobnost med številnimi vežami ministrstev s sevanjem
naravnost zaslepljujoče svetlobe in metanjem peska v oči zavarovancem.
Odmeval je refren: Nismo več v socializmu! Res je, iz mračne postaje
življenja smo vstopili v pekel z vrečami preko ramen, ne da bi pokazali
kam z gotovino so tatovi zbežali. Povsod vidim stisnjene pesti.
ki v kakšni zasebni čakalnici čakajo na udobno smrt.
Moj bolnik? Bil je dober, bolj kot ljudje, ki jih poznam.
Dobrota mu sije iz oči in lepega, še mladostnega obraza,
ki išče mojo bližino, mojo roko, moje srce.
Vsi so ga zapustili, ker jih ne more razumeti, ker jim ne
more več dajati. Svojci, prijatelji in njegovi preganjalci.
Zgodbe nisem iznašla, je resnična. Je del mojega življenja.
Ne maram razrahljanih klišejev usmiljenja In odvečnih besed.
Iskala sem pomoč, pa je nisem našla. Le blebetanje vsevprek.
Ostala sem sama v težki zgodbi, ki jo spreminja narava.
Višina oči in videnje sta merilo te zgodbe, spodaj so kresnice,
ki razsvetljujejo to Dolino Šentlorjansko našega sistema,
ki k sreči še ni popolnoma crknil po zaslugi plemenitih
in požrtvovalnih ljudi, ki so humus, iz katerega raste človek,
ki bo slepcem zamenjal učenjaška očala brez okvirjev
z resničnimi oči, ki bodo videle tudi čez prgišče plevela,
trohnobe in gnilobe skoz razmajana mušja okna svojih pisarn.


www.tatjana-malec.si

Oddano: 06.08.2017 ob 12:47:35
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Zgodba resničnega življenja
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Spoštovani,

V zvezi z vašo urgenco vas obveščamo, da so kapacitete v Obalnem domu upokojencev Koper polno zasedene, in je seznam čakajočih na prosto mesto obsežen. Pri sprejemu na varovani oddelek predstavlja dodatno težavo dejstvo, da imamo samo dvanajst mest, zato je dinamika namestitev še bolj upočasnjena.

Vsekakor bomo upoštevali situacijo, ki ste jo opisali.

Za razumevanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.


Daniela Zečević, univ.dipl.soc.del.

Socialna delavka

cid:image003.png@01D2A7DB.5E3F5150
OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER | CASA COSTIERA DEL PENSIONATO CAPODISTRIA

Krožna cesta 5 | 6000 Koper – Capodistria | T: +386 (0)5 66 59 716 | E: daniela.zecevic@odu.si | W: www.odu-koper.si



cid:image003.jpg@01D2CEE8.1B79FE40 cid:image004.png@01D2CEE6.F7816CE0 cid:image009.png@01D2CEE6.F7816CE0

Tatjana Malec
pred 66 tedni
2.
Mislila sem ti napisati,da bi se morala obrniti na socialno službo,ker sem bila prepričana, da bi našli izhod za tvoje težave.No,vidim,da je tudi tam enako,na žalost.
andromaha
pred 66 tedni
3.
Na Centru za socialno delo so se odzvali in se trudili pri reševanju, vendar ne morejo storiti stvari, za kar je pristojno Ministrstvo za zdravje RS - uravnavanje zmogljivosti s potrebami. Problem je zdravstvena politika, ki ne deluje, denar odteka v zasebne žepe lobijev in strankarskih prijateljev, ki izkoriščajo zdravstveni sistem za svoje zasebne koristi, zato ga primanjkuje v zdravstvu. V Kopru je zasnovan načrt večjega doma starostnikov z varovanimi oddelki v Škofijah, vendar bo morala lokalna skupnost sama seči v žep, saj ni posluha na Ministrstvu za zdravje, da je to primarna naloga, domovi pokajo po šivih.
Tatjana Malec
pred 66 tedni
4.
Hamlet je razkrinkal, kako zelo je dežela Danska iztirila iz orbite družbenih vrednot in kako država gnije pri živem telesu. »Nekaj gnilega je v deželi Danski,« je pogosto uporabljen Hamletov citat za označitev skorumpirane, propadajoče družbe. Drugi citat iz te antologijske tragedije svetovne dramatike, »Biti ali ne biti, je vprašanje«, je prav tako »ponarodel« kot ironično premlevanje lastne eksistence.

Citati iz Hamleta. so preneseni v našo stvarnost.
Tatjana Malec
pred 66 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 207355
Forum avtorjev: 15892 Forum teme: 34484 // Odgovorov: 1877537
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87482 // Komentarjev: 1248618
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 223742 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "