Anton Prijon in usoda njegovih sopotnikov Julija Ceja in Jožeta Srebrniča
Neobjavljena zgodba v lokalnem časopisu

Tragična usoda 18-letnega Solkanca Julija Ceja (roj. leta 1926 , umrl 3. junija 1944 v Solkanu) med domačini ne bo šla v pozabo. Solkanec Andrej Černe, priča nesrečnega dogodka, je zaradi pomiritve javnosti po toliko letih opisal in objavil to žalostno zgodbo pod naslovom Ležal je le v beli srajci z zavihanimi rokavi do komolcev – zmote o uboju Julija Ceja v 1001 Solkanskem časopisu (št. 56, 20. marec 2008, str. 7). Julija Ceja je Andrej osebno poznal, saj je bil vajenec v mizarski delavnici njegovega očeta. Opisal je, kako so s sosedom Petrom in njegovim očetom peljali burelo sena v Gas in zagledali dva možakarja, ki sta se ruvala, slabotnejši Julij Cej je zaklical »Virko, pomagajte!« V tem hipu pa je močnejši potegnil pištolo in dvakrat ustreli Julija v glavo, nato je likvidator spustil žrtev na tla in stekel k sodelavki, ki ga je čakala z dvema kolesoma, in z vso naglico sta se odpeljala proti Ošljeku. Andrej že v tem prispevku zapiše, da so točne navedbe, ki so jih že kmalu po uboju, 3. junija 1944, zapisali v decembrski številki domobranskega glasila Tolminski glas (št. 22, 23. decembra 1944), da Julij Cej ni bil domobranec, kot se je govorilo in pisalo, ter da so ga verjetno ubili komunisti, ker da je bil sicer pri partizanih, vendar je ob »hajki« zbežal domov in se ni hotel vrniti »v gozd«. Tako naj bi »terenci« prestrašili »hajkaše« in jih prisilili, da se po hajki vrnejo v partizane. Andrej Černe nadaljuje pripoved o Juliju Ceju s pričevanjem, da so poklicali zeleni križ ter da je reševalec potrdil smrt, ob mraku pa je prišel Julijev oče z burelo po sina in ga odpeljal domov k materi, da je solkanski pogrebnik odklonil prenos krste ter da so ljudem svetovali, naj se ne udeležijo pogreba. Nato doda še svojo misel tako se je končalo nesrečno življenje ubogega fanta in zaključi: »Če bi bil Julij domobranec, bi ležal v krsti v domobranski uniformi, a je ležal le v beli srajci z zavihanimi rokavi do komolcev.« Pričevanje Andreja Černeta je v povzetku zapisal tudi zgodovinar Renato Podbersič v knjigi Revolucionarno nasilje na Primorskem, Goriška in Vipavska 1941 – 1945 (Študijski center za narodno spravo, Ljubljana 2011, Julij Cej, str. 85), ki dodaja še citat iz domobranskega Tolminskega glasa: Manj političnih strasti in (več) človečanske obzirnosti pa bi bilo potreba tistim, ki so bojkotirali pogreb dobrega fanta Julija Ceja, ki so ga komunisti ubili, ker ni hotel v gozd in si je bil sam kriv smrti. Medtem ko pogreb nedolžne žrtve bojkotirajo, pa prirejajo cele demonstracije, če pade kakšen komunist ali njihov hlapec.

O Juliju Ceju pa je spregovoril tudi njegov prijatelj, pred kratkim umrli Anton Prijon - Toni Kurinc, in sicer v pismu z dne 22. aprila 2010, poslanem generalmajorju Marijanu F. Kranjcu, ki je raziskoval usodo solkanskega heroja Jožeta Srebrniča. V pismu je Toni Kurinč (tako se je sam podpisal) opisal svojo življenjsko zgodbo, pa tudi zgodbe svojih prijateljev, osvetlil je tudi nekatera še neznana dejstva v zvezi z usodo obeh prijateljev in sopotnikov – Julija Ceja in Jožeta Srebrniča. To pismo je Toni Prijon poslal tudi avtorici tega zapisa.

Odločila sem se, da objavim del pisma Antona Prijona na prošnjo Tonijeve sestre Alme, ki jo je ponovna omemba, da naj bi bil Julij Cej likvidiran zaradi domobranstva, tako užalostila, da me je prosila, naj napišem, da javno protestira zoper to neresnico. V članku Andreja Černeta Življenje v solkanskih mizarskih družinah v decembrski številki Solkanskega časopisa 2016 je namreč zapisanih tudi nekaj vrstic o usodi mizarskih pomočnikov, ki so se mizarske obrti učili v delavnici Andrejevega očeta. O Juliju je zapisal: Julij Cej - Tərjəvar je bil likvidiran nedaleč stran od naše hiše z obtožbo, da je domobranec. Bilo mu je komaj 18 let. Likvidaciji smo bili priča s sosedom, sovrstnikom Petrom in njegovim očetom Vinkotom Bratino, ker smo se prav takrat nahajali v bližini.

Černe je s tem na kratko povzel že povedano zgodbo o Juliju Ceju, marsikaj iz njegove zgodbe pa potrjuje pričevanje Alminega brata Tonija Prijona, ki je Julija Ceja zelo dobro poznal.

Toni Kurinc je v pismu Marijanu Kranjcu zapisal, da sta bila z Julijem Cejem prijatelja in soseda. Julij je stanoval v bližini Jožeta Srebrniča, na istem dvorišču. Jožeta so poimenovali Jurist; Toni in Julij sta se pogosto družila z Jožetom Srebrničem, ki jima je pripovedoval o marksizmu. Julija Ceja je dobro poznala vsa Prijonova družina, ki obtoževanje o domobranstvu dosledno zanika. Tudi Tonija, ki je Julija Ceja kot prijatelja poznal v dušo, je to žalostilo. V pismu je zapisal, da je Julija videval že, ko je začel hoditi v caverno za hišo od Elita na Bregu, kjer so se zbirali mladi Solkanci. Nekega dne, ko je šel na Plac, pa je videl Julijevega očeta s karjolo, v kateri je ležal Julij. Vprašal ga je po solkansko Ki, ki je? in brez besed, ne da bi se obrnil, je rekel: »Nemec ga je ustrelil«. Šele kasneje je Toni Prijon izvedel, da je Julija ustrelil likvidator, neki Edvard …

Toni v pismu domneva, da je mogoče vzroke za smrt Julija Ceja treba iskati tudi v prijateljstvu z znanim predvojnim komunistom in herojem Jožetom Srebrničem in je svoje pričevanje zapisal z naslednjimi besedami:

… Jože Srebernič je bil rojen v Solkanu leta 1884. Vse kaj vem o stricu Juristu, izpovem. Zame je bil stric Jurist, zakaj? Bil je namreč bratranec moje mame, in Jurist zato, ker v Gradcu študiral pravo. … Moram pa povedati da je Jurist živel s sestrama Pepco in Rozo, obe sta bili precej zanemarjeni, zato je prihajal pogosto k svoji teti, moji noni na kosilo. Kaj se je dogajalo v prejšnjih časih, sem zvedel od mojega očeta in največ od strica, saj je bil bolj zgovoren . … Stric Jurist je bil komunistični poslanec Furlanov in Primorcev. Vse do leta 1926 je bil parlamentarni poslanec (1922).… Do septembra 1943, to je do kapitulacije Italije je bil Jurist v konfinaciji na raznih otokih po Italiji. Jurista sem začel bolj spoznavati okoli leta 1936, ko je kot interniranec prihajal domov na dopust k svoji teti. Vsaki dan se je moral javljati karabinjerjem. Jaz sem mu obračal brusilnik. Z Julijem Cejem sva bila prijatelja in soseda, stanoval je v bližini, nasproti Jožeta Srebrniča, na istem dvorišču. Oba naju je navadil brusit nože. Navadil naju je tudi cepit trte in drugo sadje. Po stopnicah na gornjem balkonu nam je Jurist večkrat pokazal svoj arhiv. V svojih dveh sobicah je imel polno zvezkov in knjig, zloženih v vrstah po policah. Julija so le-te zelo zanimale, saj je bil nekaj let starejši. …Ko je Jurist ponovno prišel na dopust, je meni in Juliju razlagal marksizem. Jaz nisem veliko vedel, vendar sva se z Julijem smejala, ko je Jurist rekel, kako bo v parlamentu s pestjo udaril po mizi in prestrašil Italijane, saj je vedel, da bo imel večino. Verjetno večina Primorcev še ni vedela, da bosta nacizem in italijanski fašizem propadla. Ko so Rusi zmagali v Stalingradu, se je od tedaj naprej začela agitacija nas mladih. Zbrani mladi Solkanci iz spodnjega Solkana smo se dobivali v kaverni za hišo od Elita na Bregu, tik prej preden se pride do Slalom proge. Vodil nas je Tomo. Stanoval je pri Panjakavih. … Tomo nam je predaval o marksizmu, podobno kot Jurist: Zmagali bomo! Postal sem član Skoja. Od jeseni 1944 do konca vojne sem ponoči nosil pošto, Kromberg-Ravnica. Moj partner je bil Edi od kaželantarce (železničarska hiša na Bregu). Pozneje sem zvedel o delovanju Tigrovcev. Poznal sem, mislim, samo Joškota Rokča …

… Moj prijatelj Jože-Cufo Srebrnič (op. nečak škofa Josipa Srebrniča s Kontrade) mi je povedal kako je strgal partijsko knjižico. Dejal je: ‘Bil sem desetar in sem imel nalogo, da na skritem preštejemo koliko Nemcev je šlo mimo nas. Bili smo skriti za tretjim ovinkom iznad Kneže. Tam je spomenik talcev. Strašno veliko Nemcev je šlo mimo, pripravljeni na partizansko ofenzivo. Zdaj je kolona končana, gremo! “Počakj! Slišim nekaj,” je rekel moj politični zastopnik. Bil je en motorist, temu pa damo! In skočil je na cesto in ubil motorista in oficirja v prikolici. Mi smo zbežali. Dva so Nemci ustrelili. Na tistem ovinku so SS-ovci obesili okoli dvajset nedolžnih Tolmincev. Prav verjetno je, da bi me moji komunisti ubili, če bi zvedeli, da sem sam strgal partijsko knjižico!’

To mi je Jože povedal šele okoli leta 1995. Tedaj mi je tudi povedal, da mu je poznanec na smrtni postelji priznal, da je med drugimi imel nalogo s puškinim kopitom razbiti glavo od Jurista in ga utopiti. Verjetno da je imelo vseh pet sotrpinov razbite glave. Streljat pa niso mogli, saj so Nemci imeli močno postojanko v Anhovem.

… Bilo je zjutraj, toplo in jasen dan je sijal v našo delavnico. Na enkrat priteče Remigo Vuga in pove. Jaz vem! Vsi so se pri Anhoven utopili, tudi naš Jurist! Muhe nisi slišal. Moj oče se je obrnil in šel ven, videl sem mu solze v očeh, vprašal se je: “Zakaj tudi njega?” Joško Boltar, ki je po razpadu Italje delal pri nas, je šel ven in ga nisem nikoli več videl. “Verjetno se boji, mi je rekel Gabrijele (op. Grosar).

Moja mama je včasih hodila k Juristu in mu čistila stanovanje. Rekla mi je, da naj grem pogledat. Sobe so bile prazne! Nič napisaniga nisem videl! Vse je bilo čisto. Julija sem že prej malo videval, odkar sem začel hodit v kaverno. Dober mesec poprej, zjutraj, ko sem šel na Plac, pride oče od Julija z eno karjolo, v njej je bil Julij! Nisem imel besed, bil sem trd. Vprašal sem ga po sukensko: 'Ki, ki je?' Brez, da bi se obrnil, mi je rekel: Nemec ga je ustrelil. Šele ko sem prišel iz zapora, sem zvedel, da je likvidator Edvard. Ta ga je zajel v hiši češ, da mora iti proti Žabjemu kraju. Na križišču pri Figelnu ga je na cesti ustrelil.
… Po mojem je Julij kot sosed od Jurista videl kdo je hodil po stvari, ki so bile pri Juristu. Mnogim tudi ni odgovarjalo, kar je Julij videl.

V pogovoru o smrti Julija Ceja mi je Zora Pavlin, tedanja učiteljica iz Grgarja, povedala, da je bil Julij Cej partizanski kurir in da je bil krivo ovaden. Družina Tonija Prijona pa domneva, da so Julija Ceja likvidirali, ker je bil kot sosed Jožeta Srebrniča priča obiskom uslužbencev VOS (Varnostno-obveščevalen službe), članov sovjetske delegacije in drugih politično pomembnih oseb, ki so prihajali k Jožetu Srebrniču, Julij pa naj bi tudi videl ljudi, ki so odnesli Srebrničev arhiv.

Toni navaja, da je po prihodu iz zapora izvedel, da je Julija Ceja likvidiral neki Edvard … Sabotažnika Edvarda Mielniczeka, ki je po letu 1950 delal kot upravnik Poberajevega mlina, sem poznala, saj je obiskoval našo družino. Prihajal je k nam in spraševal po mojem očetu Ivanu Gašperčiču, ki je od 1946. naprej živel v Rimu in se več let zdravil v vojaški bolnišnici za posledicami medicinskih preizkusov za TBC. Moj oče je bil član antifašistične dijaške organizacije Črni bratje, ustanovljene leta 1930 v Gorici, bil je preganjan in veliko let v fašističnih zaporih, po razpadu Italije pa so ga Nemci zajeli in deportirali v Dachau, kjer je bil žrtev medicinskih preizkusov. Po vrnitvi iz taborišča maja 1945 je bil šikaniran in pod operativno kontrolo Udbe, ker je bil očividec ugrabitve oficirja JA Karla Menarda in soproge, ki je bil pri svojem sorodniku, najemniku Tonetu Bizjaku v naši hiši v Solkanu, in iz razlogov, ki so opisani v moji knjigi Moj oče – Črni brat in njegov čas in v življenjepisu na Primorci.si. Edvard je okoli leta 1950 hodil k nam poslušat ruski radio znamke Kosmaj; poizvedoval je za očetom in povedal veliko stvari, ki so se tedaj dogajale. Zdi se, da je bil tudi sam žrtev vloge likvidatorja ali sabotažnika med vojno in v povojnih razmerah.

Kmalu po smrti Julija Ceja 3. junija1944 je 11. julija sledila še druga skrivnostna smrt – smrt Jožeta Srebrniča. Pok. Toni in njegova sestra Alma sta pripovedovala, kako se spominjata očeta Tončeta Prijona, ki se je prijel za glavo, hodil pretresen gor in dol po hiši in rekel ženi Lojzi, Srebrničevi sestrični: »Zakaj tudi njega?« Oba, Julij in Jože, sostanovalca in prijatelja iz iste hiše, sta bila likvidirana v enem mesecu.

Toni je povedal, da so imeli vodilni partijci pri Jožetu Srebrniču svoje tajno zbirališče. Umorjeni Julij Cej naj bi videl in očitno vedel marsikaj, kar ne bi smel. Po mnenju Tonijeve in Almine matere Lojze, ki je Jožetu kuhala in pospravljala stanovanje, naj bi Julij videl, kdo je odnašal iz hiše Srebrničev arhiv. Lojza je prva opazila, da arhiv manjka. Le domnevamo lahko, da je bil v manjkajočem arhivu tudi drugi del rokopisa Srebrničeve knjige Stari Slovani in njih odnosi z Rimljani, Germani in Kelti, ki ga je Jožetu uspelo prinesti iz konfinacije na prostost (1939), ko se je vrnil v Solkan. Kaj pa je Srebrničev arhiv vseboval, kar naj bi bilo konspirativno ali obremenilno, pa se zdi, da nihče natančno ne ve.

Življenje in delo Jožeta Srebrniča je opisano v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu (PSBL, Mohorjeva družba, Gorica), njegovo usodo pa je raziskoval upokojeni generalmajor in vojaški publicist Marijan F. Kranjc in objavil obširnejšo varnostno študijo pod naslovom Jože Srebrnič - primorski ljudski junak, agent Kominterne (http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/ NAŠI FANTJE in DEKLETA, pdf), v kateri odkriva širše varnostno obveščevalne vidike delovanja Jožeta Srebrniča v stikih s Sovjeti, razkriva obveščevalne službe, vpletenost posameznih akterjev in tedanje politično dogajanje in dodaja, da je zavrnil uradno verzijo smrti Jožeta Srebrniča o utopitvi in razbitih glavah ob skalah, saj so Italijani našli Srebrničev suknjič na jezu v Plavah. Menil je, da o likvidaciji agenta Kominterne niso mogli odločati organi OZNE ali VDV, temveč samo predstavniki sovjetske vojaške misije pri štabu IX. korpusa. Zato tudi del naslova njegove raziskave: Ali tudi žrtev Kominterne? Navaja, da je bilo podobno tudi s Trockim.

Avtor je pri svojem raziskovalnem delu o življenju in delovanju Jožeta Srebrniča uporabil razpoložljivo arhivsko gradivo in kot dober poznavalec doktrine tujih varnostno obveščevalnih služb primer preučil iz več zornih kotov. Uporabil je Tonijevo pisno pripoved ter vrsto drugih izvirnih biografskih podatkov o Srebrniču in pričevanj, objavljenih v njegovem življenjepisu. Leta 1943 pa je Jože odšel na sedež štaba IX. korpusa NOV in POS, se povezal s predstavniki NOB in šel v partizane. Njegova smrt ni bila nikoli prepričljivo pojasnjena. Bil je dober plavalec in sredi julija ne bi kar tako utonil še z drugimi tovariši. Uradna verzija Srebrničeve smrti z utopitvijo nikogar iz Prijonove družine ni prepričala, prav tako ne generalmajorja Marijana F. Kranjca, ki je zgodbo strokovno preučil in obdelal. Toni Prijon se v pismu opira tudi na ustno izjavo prijatelja Jožeta Srebrniča - Cufota, ki je zatrjeval, da mu je znanec na smrtni postelji priznal, da je imel nalogo s puškinim kopitom razbiti glavo Jožetu Srebrniču in ga utopiti.
















Solkanec Jože Srebrnič je govoril 19-20. februarja 1944 na zasedanju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta v Črnomlju.

Pogreb s posmrtnimi ostanki Jožeta Srebrniča skozi Gorico v Solkan.

Za narodnega heroja je bil razglašen 4. septembra 1953.

Zaradi resnicoljubnosti pa se zdi, da bodo ideološko neobremenjeni zgodovinarji imeli še veliko raziskovalnega dela.

www.tatjana-malec.si

Oddano: 21.03.2017 ob 23:47:41
RTV Kategorija: Ljudje
Zaznamki:
Likvidacije, v, Solkanu, leta, 1944
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 210 | Ocena 5.0 od 1 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Zdi se, da bodo najnovejša pričevanja in dokumentirana razkritja o delovanju solkanskih sabotažnikov med vojno in po vojni do leta 1946 zgodovinarjem olajšala raziskovalno delo.

Se nadaljuje ...
Tatjana Malec
pred 68 tedni
2.
Hvala za ta zanimiv zapis in čakam na nadaljevanje ٩(-̮̮̃•̃)
jazbina
pred 68 tedni
3.
Nadaljevanje je objavljeno, danes 25.3.2017.
Tatjana Malec
pred 68 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188472
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873485
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86503 // Komentarjev: 1239810
Avtorji fotografij: 26211 // Slik: 221802 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "