Do rdeče pesti občutim gnev
Plebiscita osamosvojitve in nikakršnega zgodovinskega dogodka nisem pripravljena praznovati, če mi boste vsiljevali plakat z rdečo pestjo, ker je rdeča pest ideološki simbol, ki označuje grožnjo, prelivanje krvi in sovraštvo. Plakat, ki si ga je očitno izmislil Igor Lukšič, je provokativen, nekulturen in popolnoma neprimeren za današnji čas.

Lukšič bi se moral sramovati, da izziva ljudi s takšno grobostjo in bi moral po mojem mnenju odstopiti. Igor Lukšič naj se zaveda, da je minister za šolstvo vseh državljanov in ne le tistih iz stranke, h kateri pripada in da iz tega položaja mu nihče ne daje pravice za poglabljanje narodne delitve in razdora.

Sem hči antifašista Črnega brata (1930), ki je prestal fašistične zapore, nacistično internacijo, medicinske preizkuse v Dachauu in ga je boljševistična rdeča pest po vrnitvi iz pekla, leta 1946 udarila z rdečo zločinsko pestjo po obrazu in ga izgnala iz domovine v tujino, kjer je tudi umrl in je pokopan. Prav ta rdeča pest ni priznavala nikomur drugemu, ki ni bil v komunistični partiji, nikakršnih zaslug za zmago nad okupatorjem. Vse zasluge si je nasilno prisvajala in druge zaslužne borce odrivala, mučila in jih pobijala.

Za priključitev Primorske k Sloveniji ima zasluge kleni primorski človek, ki se je z vso silo upiral fašizmu in raznarodovanju, zasluge imajo črni bratje, tigrovci, primorski čedermaci in partizani, domoljubi, ki so odšli v boj za svetle domovinske ideale in ne za revolucijo in prevzem oblasti.

Do takšne komunistične provokacije občutim gnev, saj je celotna demokratična Evropa obsodila totalitarizme, nasilje in pobijanje ljudi. Z redečo pestjo je grozila tajna obveščevalna policija prejšnjega režima Udba, ki pretepala ljudi, jih zapirala, mučila in pobijala po vzoru boljševistične Čeke KGB. Širom po Sloveniji leži nad 600 grobišč in širom po Sloveniji še živijo žrtve totalitarne oblasti. Zgodovinski spomin vsakega etičnega človeka sili k uporu in odločni obsodbi takega izzivanja. Lukšičevi argumenti me ne zanimajo, ker je premlad, nezrel
in domišljavo samozadosten, da bi razumel travme naroda.

Lukšiča bi vprašala, kje imate učbenike za šolo, kjer bi objektivno bila zapisana zgodovina slovenskega naroda, kje imate na programu domovinsko vzgojo? To ni tako pomembno, za vas je pomembnno politiziranje in manipuliranje z ljudmi do neznosnosti!

Oddano: 26.12.2010 ob 01:02:21
RTV Kategorija: Ljudje
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 897 | Ocena 3.4 od 15 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
V celoti se strinjam z vami!
aljošaa
pred 404 tedni
2.
Spoštovani gospod minister,
čeprav nisem zgodovinar, sem učitelj drugih predmetov, toliko vseeno poznam slovensko zgodovino, da Vam moram izraziti svoje nestrinjanje z Vašim “Stiskanjem pesti”.
Praznovanje 20. obletnice bi lahko združevalo ljudi, vendar ste zraven pritaknili še drugorazredno ideološko navlako.
Ali nam gre res tako slabo, da nam ostane le še “circenses”? Da boste podpihovali kreganje in na ta način mobilizirali volivce, medtem ko Slovenija na vseh mednarodnih primerjavah tone?
Grd cinik bi bil, če bi Vam voščil srečno novo leto 1942,
tako pa Vas prosim, da se po svojih močeh trudite naprej, da bo Slovenija lahko ponudila mladim in neobremenjenim več prihodnosti in ne preteklosti.
oče in učitelj
jose3
pred 404 tedni
3.
Se strinjam! Moj oče se je komaj živ vrnil iz internacije, kjer je kot domoljub in politični zapornik preživel večino časa v zaporih, da ne omenim ricinusovega olja pomešanega z motornim, ki so ga morali piti fantje zaradi slovenske besede - pa požgani domovi razseljenih Slovencev -. Zakaj s tem začenjam? Ker Angloameričani niso nikoli obsodili italijanskega fašizma in so tudi poskrbeli, da so se izvedli poboji, ki bremenijo naš narod še danes. Zato o tem tudi in predvsem oni prefrigano molčijo. Če se rdeča pest ne pojavi, jo ustvarijo oni, ker za svojo politiko potrebujejo sovražnike. Še o Stalinovih čistkah se na zahodu bolj po tihem govori. Obsodbe vseh totalitarizmov tako ne bo nikoli. Če imaš kup denarja te barva ne bremeni.
štor
pred 404 tedni
4.
Največja sreča in rešitev za slovenski narod bi bila, če bi se ta pest še bolj stisnila, postala jekleno močna in z vso silo udarila nazaj tiste(ga), ki so jo lansirali za ponovno obvladovanje nacije države Slovenije.
Pa se to bo zgodilo, verjemite.
Rakar
pred 404 tedni
5.
Matjaž Kmecl je nekoč v svojih »Postnih premišljevanjih« dejal, da je najsijajnejša kariera pritlikavcev skozi stoletja bila služba dvornega norca. In takih zakompleksanih astenikov velikanske potence, ki duhovičijo komunizem kar tako izven političnega konteksta in časa in se razrahljani v svoji moralni podobi kulturnopolitično šemijo s simboliko, ki je obtičala na smetišču zgodovine, nam res ne manjka v politiki. Edino tega imamo še na pretek! Resnici na ljubo halucinirajo neko polpreteklo spremešano resničnost in bolne izmišljotine, da lahkomiselno in šemasto izzivajo in pretijo s preteklostjo, kar naj bi povečevalo njihovo moč. Seveda vsak čas da ljudem prav takšne politike, ki si jih ljudstvo zasluži. V očeh vraga pa takšna družba sploh ne more razpasti, temveč lahko le trpi in še naprej topoumno živi. Njena čustva so namreč izpod meje dobrega okusa, zato ji politika neprizanesljivo prinaša v embalaži takšne plakatne tulce s sragami od prelite krvi. Prav nobeno brisanje nosa takšni predrzni mulariji nič ne pomaga!

Tatjana Malec
pred 404 tedni
6.
Piše: Ive A. Stanič, publicist

Lukšičeva stisnjena in dvignjena pest simbolizira Hitlerjeve rjavosrajčnike in Mussolinijeve črnosrajčnike, rdeča barva pa predstavlja komunizem. Natančneje: dvignjena pest je mednarodni znak komunistov, je znak boljševikov in zato simbolizira zločinski sistem.

Dr. Igor Lukšič naj resno in zgodovinsko poglobljeno utemelji umestitev tega osovraženega simbola v demokratično in evropsko usmerjeno družbo. Naj pove in pojasni, kaj želi doseči s prisluškovanjem pri duhovnih obredih, z razkazovanjem rdeče stisnjene pesti in proslavljanjem 70. obletnice OF (Od ustanovitve OF je 69 in ne 70 let). Država bi morala spoštovati in častiti tisto, kar narod povezuje – OF pa to ni.

Zakaj minister Lukšič iz najbolj temačne zgodovine privablja in osvetljuje simbole nasilja in zločinstva? Kaj njegova stisnjena rdeča pest ne kaže dovolj jasno in prepričljivo namero slovenskih postkomunistov za obnovo (morda nekoliko reformiranega) komunizma? Naj naš šolski minister vendarle odpre karte in državljanom Slovenije jasno in brez izmikanja pove, da se celotni tranzicijski levici toži po sistemu, ki je kršil elementarne človekove pravice, saj je drugače misleče državljane zapostavljal in tlačil kar 50 let. Morda pa je manever »stisnjena rdeča pest« le dobro načrtovana (in pričakovana) akcija, s katero želijo državljane preusmeriti stran od pogubne vladne krize. Zato je pričakovati, da bo naša oblast v ta namen izkoristila tudi obletnico plebiscita. Vsak politični zaplet je v našem katastrofalnem stanju dobrodošel.

Predsednik države je že našel ustrezen odgovor: Namesto da bi opozoril na neposrečeno in škodljivo Lukšičevo simboliko, je kot zvesti branilec »naprednega sistema«, začel opozarjati na nevarna razhajanja. Le koga je imel pri tem v mislih?!
Tatjana Malec
pred 404 tedni
7.
Do rdeče pesti občutim zmagoviti ponos komunistične morale!
komsomolec
pred 404 tedni
8.
Komunisti so v skladu s partijsko disciplino s centra 60 let zatirali slovenski narod. Komunisti so nasilno prevzeli oblast in odrinili borce domoljube v kot, pošiljali so osumljene ljudi na Goli otok, jih zapirali in mučili z elektrošoki, zasliševali, terorizirali z dolgotrajnimi zasliševanji po kleteh, jih pretepali, režimu nezaželene zdrave zapirali v psihiatrične bolnišnice, vršili aretacije, pošiljali v tujino svoje pristaše z namenom ugrabitve in likvidacije Slovencev po svetu. Vdirali so v njihova stanovanja, ljudi so na vse mogoče načine izsiljevalni, ustrahovali in jih poniževali. Spisek je dolg in vsi pričevalci še niso umrli. Po vojni so zasužnjili in pozaprli inteligenco, ki ni trobila v njihov rog in jih pošiljali na vzgojno poboljševalno delo ter jih slabše kot sužnje izkoriščali dolga leta, brez zdravstvenega varstva, ob slabi prehrani in nemogočih bivalnih pogojih. Starše so pobili, otroke so deli v sirotišnico (gl. dokumentarec o otrocih pri Petričku). Srbski oficirji so imeli vsega na razpolago, slovenski narod pa je trpel pomanjkanje in lakoto. Prišli so h kmetom v štalo in jim odvzeli živino in pridelke. Ropali so in kradli, kar opisuje Erno Svetina v svoji knjigi "Od osvoboditve do banditizma". Komunisti so pobili več Slovencev in jih pometali v brezna, kot jih je zdesetkala vojna. Komunisti imajo toliko masla na glavi, da bi morali biti vsi, ki so se pregrešili zoper svoj narod, kaznovani kot zločinci, ideologi pa lustrirani, tako kot so naredile druge demokratične države, ki so se osvobodile komunizma. Verjetno je zgornji provokator tako vnet zagovornik komunizma, ker naj bi najverjetneje bil sin kakšnega oblastnika, ki je celo življenje sedel narodu na vratu in mu pil kri ter užival privilegije ali pa je sam to počel, medtem ko so drugi ljudje trpeli in garali za dva črna in dva bela. Komunisti so bili izkoriščevalska kasta delavskega razreda. Največ jih je bilo v partiji zaradi karierizma. Komunisti, ki se jim na tem blogu poje slava, so hodili v tujino in pili šampanjec iz škornja. Mnogi so se obnašali kot barbari, ker niso imeli niti elementarne omike in znanja. Imeli so le 6 mesečni tečaj v Kumrovcu in dosegli položaj partijskega sekretarja v podjetju. Povojna zmaga jim je dala moč in orožje v roke in čutili so se, da to lahko počnejo. Zasedli so položaje, ki jim sploh niso pripadali, ker mnogi so bili polpismeni. V Udbi so bili poživinjeni nasilneži in likvidatroji, ljudje najslabše vrste, brez moralno etičnih meril. Sadistično so se naslajali ob trpljenju ljudi, nad katerimi so imeli moč in oblast. Slovenski narod se je spremenil v času komunizma v ovaduško maso, ljudje so drug drugega ovajali, če so hoteli preživeti. Zapori so bili polni. Osumljence so vozili na Pavšetovo v Ljubljano in nato v Kočevski Rog ali druge destinacije smrti, Sremska Mitrovica je bila nabasana s političnimi osumljenci. V komunizmu ni bilo svobode govora in za vsak najbolj nedolžen vic, je šel tisti, ki ga je izrekel, sedeti v zapor. Bali smo se govoriti, izražati svoje svobodomiselno mnenje. Jaz sploh nimam namena govoriti indoktrinirancu, temveč to povem mladim, da bodo vedeli, kaj je bil jugoslovanski komunizem kot izpeljanka iz boljševiškega terorja.

Meni ne bo nihče govoril o komunizmu, ker sem starejša oseba in sem dala ta režim skozi vse faze, poskusila sem na svoji koži udbovske svinjarije in podlosti, ki jih je za en celi roman. Nekatere so objavljene tudi na mojem spletu kot osebna izkušnja. Meni so mojega očeta, ki je bil črni brat (upam, da veste kdo so bili črni bratje in tigrovci), ki je prestal vse strahote fašističnih zaporov, mučenj in Dachau ter medicinske preizkuse v nemškem koncentracijskem taborišču, ko je prišel domov so ga Knojevci napadli v rojstni hiši in ga hoteli odpeljati na likvidacijo. Jaz sem bila zaradi komunistov prikrajšana v svojem otroštvu za očeta, ga skoraj nisem videla od leta 1940 do leta 1960. Moj oče je bil žrtev fašizma, nacizma in komunizma, med temi režimi pa ni bilo skoraj nobene razlike. Vsak je imel svoje specialnosti. Vsi so bili nasilni in totalitarni. Zapomnite si, da so si svobodo izbojevali zavedni domoljubi, takšni kot so bili črni bratje, tigrovci in partizani domoljubi, na Primorskem tudi narodnjaki kot so člani Zbora svečenikov Svetega Pavla, Virglij Šček, Čedermaci in takšnega kova domoljubi, ki so skrbeli za narod in se borili proti raznarodovanju slovenstva in si niso umazali rok s krvjo in podlo izdajalsko politiko,ki je že tedaj zapravila slovensko ozemlje. Partizani niso šli v boj zaradi komunizma in prevzema oblasti, temveč jih je gnalo domoljubje. Partizani se niso borili za komunizem, komunizem je prišel (ta prokleti izrodek gorja) med Slovence iz stalinistične Rusije, kjer so pobili na milijone svojih ljudi in jih izganjali v Sibirjo. Po svetu je komunizem pomoril nad sto milijonov ljudi.

Kako si sploh drznete govoriti v imenu komunizma o vrednotah? Ali ves res ni sram, ko pa je cela Slovenija posejana z grobišči (okrog 600 jih je)? Kaj pa vi veste o vojni, grozotah komunističnega režima v Rusiji, na Kitajski, Tibetu in vsem vzhodnem bloku in doma po domovini, ko se pa tu samo lahkotno poigravate z resnimi vprašanji, ki jim niste kos. Kaj pa vi veste za drame slovenskih družin, ki so jim pobili njihove člane brez sodnih procesov? Seveda svoje svinjarije so komunisti opravičili češ, da so to bili sami izdajalci. Lepo vas prosim, še otroke, žene, fante in može, so naložili na kamione, jim zvezali roke z žico in jih streljali v tilnik. Mnogi so padli v brezna še živi in so se utapljali v krvi v smrtni agoniji brez rešitve. Brezna so vrela od razkrajanja teles. Ali nimate niti malo sramu v sebi? Kako si sploh dovolite propagirati komunizem in lagati. Vse to se je dogajalo v imenu komunizma in za vzpostavitev totalitarne oblasti.

Komunisti niso hoteli demokratične slovenske oblasti, niso bili narodnjaki temveč lakaji in hlapci Beogradu. Delali so proti interesom slovenskega naroda. Konvertirani komunisti so obogateli s tranzicijo in okradli slovenski narod, kajti le komunisti so imeli na vodilih položajih dostop do informacij, da so si lahko ustanavljali obvodna slamnata podjetja, kamor je šel denar, da so si zbasali v žepe narodovo premoženje. Meni ne boste na teh forumih govorili pravljic vaših očetov. To kar vi počnete s temi pisarijami je trend dehumanizacije družbe, laži in potvarjanje dejstev. Slovenski narod ne potrebuje nobenega diktatorskega odrešitelja več. Vodenje slovenskega naroda morajo prevzeti poštenjaki in ne ideologi, ki jim ideologije služijo samo za pridobivanje moči za priti ponovno na oblast. Ljudje morajo dojeti resničnost, razumeti družbo in potrebe lastnega naroda, razumeti in spoznati morajo ne prekrojeno zgodovino, temveč resnico. Spoznati morajo dramo Dražgošč, Devcev na Krasu (zaradi pijanih komunistov - narodnega heroja Stijenke, ki so ga mečejo Kraševci že dolgo
izpred šole), je bilo na Primorskem devet vasi požganih in vsi prebivalci so bili nasilno pregnani v nemško koncentracijsko taborišče. Mnogi se niso več vrnili na svoje domove . Vaše napihnjene in zlagane konstrukte, s katerimi so 60 let "farbali" narod, verjetno vaši očetje, ki so vas vzgojili v ideološke fanatike, si prihranite zase. Dobro za človeka je marsikaj, vendar komunizem ne. Komunizem je zalega človeštva. Nova družba lahko sloni le na humanizaciji in duhovno etičnem osveščanju človeka. V odgovornosti biti za drugega, brez nobene ideologije, ki bi usmerjala človekovo programirano zavest. Etičnost je vrednota, ki jo mora vsak odkriti v sebi.

Komunisti so vodili zmontirane Dachauske procese po nalogu kominterne iz boljševistične Rusije.

Dachauski procesi v Sloveniji je naziv za skupino politično montiranih sodnih procesov med leti 1947 in 1949. Priprive za zmontirane dahauske procese so se začele v Sloveniji že leta 1946.
10. kongres Zveze komunistov Slovenije je aprila 1986 dokončno odpravil obsodbe dachauskih procesov.
• predhodni proces - Puflerjev proces (maj 1947)
• 1. dachauski proces (april 1948)
• 2. dachauski proces - proces proti Jožetu Mavcu in Francu Malenšku (maj 1948)
• 3. dachauski proces - proces proti Mitji Sark (maj 1948)
• 4. dachauski proces - proces proti Francu Žumru in Alojzu Veršniku (maj 1948)
• 5. dachauski proces - proces proti Janku Ravnikarju (julij 1948)
• 6. dachauski proces - proces proti Kopaču, Bohincu, Brezarju in Vidmarji (avgust 1948)
• 7. dachauski proces - proces proti Reziki Barle (avgust 1948)
• 8. dachauski proces - proces proti Figarju in Ranzingerju (junij 1949)
• 9. dachauski proces - proces proti Marčanu (september 1949)
• 10. dachauski proces - proces proti Fakinu, Mrzelu in Petraku (oktober 1949)
• v času preiskave so obravnavali 7.380 Slovencev, med njimi tudi mojega očeta (osebek medicinskih preizkusov zdravil za zdravljenje tuberkuloze, osvoboditev je dočakal na malarični postji), je bil določen za ilegalno usmrtitev, ki naj bi jo opravil likvidator Edvard Mielnischzek s skupino, ki ga je tudi v hiši napadel. Oče je bil v tujini sam skoraj 6 let v vojaški bolnišnici bolan in umrl star 56 let.
* obravnavanih je bilo tudi 2.144 tujcev;
• obsojenih je bilo 37 oseb;
• proti trem so ustavili preiskovalni postopek;
• trije so umrli med preiskavo;...
• preiskovalci: podpolkovnik Ivan More - Žan (vodja), Kamilo Hilbert, Branko Ivanuš, Nace Majcen, Martin Renko, Franc Pirkovič, Karlo Sagadin, Rado Škraba, Aleks Winkler
* javni tožilec dr.Vladimir Krivic. Nihče ne ve za grobove žrtev dachauskih procesov.

Poleg tega so bili še Nagodetov zmontirani sodni proces in drugi. Zgodovina govori o tem. O vseh žrtvah komunizma je bila organizirana razstava »Temna stran meseca«. Ali si jo je kdo od vas ogledal? Žrtve so bile rehabilitirane, vendar ne več žive.

Komunisti so po nalogu boljševikov (partijski disciplini se ni smel nihče upreti) morili svoje tovariše in so bili tako umazani, da so le-te, ki so jih sami umorili po nalogu iz centra, razglasili svoje žrtve za narodne heroje. Višek dvoličnosti. Komunistična politika in udbaši so bili en sam usodni človeški gnus za narod, brez moralno etičnih načel. Enakost, bratstvo in edinstvo jim je služilo samo zato, da so se s pravšnjostjo teh parol dokopali do oblasti in jo nasilno prevzeli. Zakaj Slovenija ni dobila slovenske vojske in svoje suverene vlade na temelju večstrankarskega demokratičnega sistema? Zato ker so bili komunisti izdajalci slovenstva in podrepniki srbske centralizirane politike in skupnih jeder, ki so hotele uničiti našo narodno identiteto.

Komunisti z Matijem Mačkom na čelu so imeli v tujini črne fonde, kamor se je stekal narodov denar od posekanih gozdov in podjetij Udbe. Samo v Milanu je Udba imela preko 1.500 svojih podjetij. Z vsem tem denarjem so sami gospodovali po mili volji, jedli, pili, potovali, križarili, si privoščili ljubice, podarjali na otokih hiše filmskim igralkam in živeli kot brunejski sultani. Narod je pa trpel. Kaj se je pa naredilo? Bore malo. Ceste smo zgradili potem, ko je padel komunistični režim. Takšne balkanijade kot so si privoščili komunisti, si noben kapitalist ne more privoščiti. Najemali so v tujini lokale, se zapijali, plesali kolo in nato razbijali kozarce in naslednji dan so na državne stroške poravnali beljenje, popravila in vse kar je bilo poškodovano gostiteljem takih balkanijad. Nekateri imajo to razkošje še danes v genih.

Samoupravljanje pa je bilo pesek v oči ljudem. Le kdo od vas lahko ve več o samoupravljanju kot jaz, ki sem 30 let delala v tem sistemu. Sestavila in napisala sem toliko samoupravnih aktov (papirnatih zmajev), da bi jih lahko tovornjak peljal in vas zasul z njimi. Sistem se je sesul sam vase, ker ni temeljil na ekonomskih temeljih. Kaj boš samoupravljal, če je pa bil sleherni dvig roke na očeh partije; če je šel vsak statut na pregled najprej na partijski komite, preden je bil sprejet; če ni bilo zdrave konkurence v gospodarstvu; če so bile cene proizvodov na ravni federacije zamrznjene in so povzročale same izgube; če so bile tovarne odvisne od kupljenih delov iz tujine, ker se je komunistom to osebno splačalo, ker so dobivali mastne provizije; če so komunisti na položajih šefov bogateli na račun reklamacij izvoženega blaga v tujino in na račun dobropisov za reklamacije, ki niso bile nikoli dejansko opravičljive (le fiktivne); če so bili direktorji postavljeni po politični liniji in ne po strokovnosti; če so šefe komuniste ocenjevali le po političnih kriterijih in ne po strokovnih; če so komunisti v tujini razpolagali s črnimi fondi podjetij, iz katerih so se osebno mastno okoriščali; če je veljala Jugoslavija pri tujih dobaviteljih opreme in resursov za najbolj izkoriščevalsko območje, saj so podkupnine v obliki provizij dosegale tudi do vrtoglavih 30 % od vrednosti kupljenega blaga (v tujini je standard provizij 5 %); za razvoj so Slovenci dajali do največ 1,5 % od NBD, medtem ko je Japonska n. pr. odvajala 5 %. Proizvodna oprema je ponekod bila iztrošena 85 - 90 %, ker se ni vlagalo v posodabljanje, temveč se je živelo iz rok v usta. Komunistični šefi so imeli bajne plače in vse mogoče privilegije. Samoupravljanje je bilo samo farsa, pesek v oči. Ljudje so imeli res zaposlitve, vendar to ni moglo trajati, saj je bila Jugoslavija prezadolžena v tujini in se je dušila v dolgovih. Jugoslavijo je pokopalo slabo gospodarstvo, pokopali so jo dolgovi in inflacija, ki je bila zadnja leta komunističnega režima vsaki dan za nekaj odstotkov višja. Deviz za nakup prepotrebnega proizvodnega materiala in delov v tujini je primanjkovalo. V SFRJ je bilo toliko drsnih tečajev deviz, kolikor je bilo v državi komunističnih šefov. Nesposobneži so sklepali s tujino pogodbe o postavitvi tovarne in o proizvodnji določenega artikla in se dogovorili za pogodbeno kazen za vsak neproizvedeni artikel. Ker so bili iluzionisti, nesposobni realnega načrtovanja, je morala tovarna plačati za vsak neproizvedeni artikel n. pr. za dobo 10 let, pogodbeno kazen, ki je dala delavcem zanko za vrat. Politika je dajala direktive o pripojitvah deficitarnih podjetij, z zastarelo tehnologijo iz drugih republik k zdravim slovenskim podjetjem. Rezultat: velikanske izgube. Tozdiranje in drobitev gospodarstva je proizvajala kot na tekoči trak novo administracijo, da je bil na plečih vsakega proizvodnega delavca po en birokratski zajedalec, ki ni ustvarjal nove vrednosti. No naj bo dovolj! Lahko bi naštevala še in še...

Za enkrat bo dovolj. Komunizma nikoli več! Danes je tako slabo pri nas, ker komunisti še niso izstopili iz oblasti. Pri nas je kontinuiteta starega režima pod farso demokracije. V tem je največji problem.
Tatjana Malec
pred 404 tedni
9.
Tako temeljitega prikaza komunizma pa (na enem mestu)
še nisem (pre)bral! Resnica je kot studenčnica!
A. I. Solženicin je nekje (mislim da v avtobiografiji Teliček in hrast)
zapisal, da bi, če bi ljudje po vsej Sovjetski zvezi za pet minut
(pre)nehali lagati, režim (raz)padel . . .
Kako to, da niso ljudje (delavci in kmetje) od zunaj pritiskali
na meje socialističnega raja, da bi prišli vanj! Kako to?
So jih kaznovali, pogosto s smrtjo,
zaradi nevere v propagando?
Spoštljiv pozdrav!
Vinko Kos
turdus
pred 404 tedni
10.
Spoštovani g. Vinko Kos,

tako je pač bilo in nič se ne da spremeniti. Hvala za priznanje.

LP Tatjana Malec
Tatjana Malec
pred 404 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30



Št. registriranih uporabnikov: 198423
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875747
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87075 // Komentarjev: 1244601
Avtorji fotografij: 26292 // Slik: 222993 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "