Ep o Socerbu






























V orlovskem gnezdu
nad Rižansko in Osapsko dolino
stoji mističen grad,
ki mu skala odpira
ustnice v brezno.

Z vrtoglavo višino
nad tržaškim zalivom
se dviga visoko
proti nebu grad.
Tu v jami nad kraškim robom
trpečega obleganega ljudstva,
je bival nekoč samotar svetlobe,
čudodelnik ozdravitev,
najboljši ranocelnik vseh časov.

Daleč naokrog so ljudje govorili
o čudežnih ozdravitvah,
dokler krutim rimskim vojaškim hordam
bolečina ran ni popolnoma izostala.
V borovem gozdiču ob jami
je trepetal ranocelnik Socerb
ves premražen od vlage,
ki je udarjala iz skal in prosil Boga,
da bi nanje naslonil lestev
in se ob vznožju božjega kraljestva pogrel
in odtalil krutemu vladarju mrzlo srce.

Slišal je melodije, ki so prihajale
v zavetišče dolge in globoke jame,
med kapnike in okrušene skale,
ki jih še danes objema zrak pod zmrziščem.

S hladnim srcem je bil izdan Cesarju.
Rečeno, storjeno! Rim je središče sveta.
Ob zatonu škrlatnega sonca
cesarski namestnik Numerion Junil
je plemenitega Socerba,
sina Evlogija in Klemencije dal bičati.
Izpahnili so mu sklepe, polomili kosti,
na netezalnicah mučili,
z železnimi kavlji mu trgali meso,
ga bičali in bičali,
se sadistično izživljali,
ga z vrelim oljem polivali
in obglavili okrvavljeno telo
svetega Socerba.
Odmevala so povelja:
»Kaznujte ga, krščana,
vera ni dovoljena!
Čudeži so prevara,
ki bodo omajala rimski prestol.
Izdihnil je v maju 284.
leta Gospodovega.

V Rimu so kristjani glave stikali skupaj.
Poniknili so v katakombe,
medtem ko so lokostrelci pobijali verne
meščane, je ob Tiberi gorelo
in ljudje so se dušili v dimu in krvi.
S kristjani so krmili leve in divje zveri,
prirejali so mučiteljske zabave v Koloseju.
Rim je gorel pet dni in že zdavnaj je bil
spremenjen v pepel in se znova dvignil.

Drozgi in kosi so v gozdu ob gradu
žalostno peli; zavoljo krutosti s Socerbom
so s kljunom tolkli ob drevo.
Razbolelo molitev je slišalo nebo.
Gost dež je kletve izpiral v brezno.

Izvirek iz Doline je Socerbu ohladil bolečino.
Tam v podzemni cerkvici, popotnik, glej,
vklesan je kropilnik in stopnice nad njim
vodijo na kor. V 17. stoletju so oltar bogat
naredili, iz raznobarvnih marmorjev so
kapelico okrasili in se svetniku Socerbu
in njegovi dobroti in skrbi za bolne poklonili.
S procesijami so ga vaščani počastili,
A barbari, ki za kulturno dediščino niso
čuta imeli, so Santusa Servilusa Socerba
pred pol stoletja sliko in zgodovinski
mozaik prestrelili, da ne bo vera omajala oblasti.
Spet so vero dušili, kot da se zgodovina ponavlja.
Ponvica s čudodelno vodo za kapniškim
stebrom, ki pokaže, če je obiskovalec grešil,
strmi v stopnice mimo podrtih kapnikov
in starih napisov na steni do vinske kleti.
Tako je opisoval tudi grof Petač.
Ker se ni spodobilo skruniti svetega kraja,
se je vino v kleti kisalo. Janez Vajkard Valvazor
je obiskal grad na dan svetega Socerba
24. maja. Tako piše v Slavi Vojvodine Krajnske.
Krajnska je usmerjala trgovce v Trst,
Beneška mesta in v Istro.
Trgovski zapisi segajo v 13. stoletje.
Grad Socerb je bil od nekdaj točka za oblast.

II.

Po tržaško-benečanski vojni v 16. stoletju
grad Socerb zasedejo Avstrijci.
Po beneški družini Duciani,
preide grad od Cesarja v fevd plemiču
Nikolaju Rauberju.
Ta prevzame deželno sodišče,
vezano na socerbsko gospoščino.
Primorcem se vedno nekaj zgodi,
da tujec zaukaže kako tlakovati utrdbe
in podrediti podložne ljudi. Od nekdaj je tako!
Na začetku 17. stoletja dobi grad Socerb
Benvenuto Petazi, poznan po grozodejstvih.
Grad preide v roke družini Montecuccoli iz
Modene, nato je strela zanetila požar in
Požar je uničil grad. Obnovi ga Tržačan
Demetrius de Economo, ta sanira obodno
Zidovje. Okenske okvire so prinesli od družine
Orlandini iz Kopra in tako pride Socerb
v upravljanje domačih slovenskih oblasti.
Na pečini se za težkimi železnimi vrati skriva
restavracija. Majna, a z dušo in srcem.
Milan Graj se urno suka po kuhinji in med gosti.
Gostil je monaškega princa Alberta
in ga peljal na degustacijo vin grajske kleti.
Vsakega, ki pride gostoljubno postreže
In mu domačega kraškega pršuta nareže.

III.

Socerb je slovel po prvomajskih kresovih.
Socerb je gostil generale, maršala, maršalissime,
sindikaliste, odlikovance, župane, igralce, pevce,
športnike, branjevke, trgovčiče, balonarje, cvetličarke
z nageljni, gostilničarje za točilnimi pulti
in tisoče in tisoče delovnih ljudi, ki so imeli za
pir, klobaso in zelje, čevapčiče in ražnjiče.
Poleg Rimljanov so vsega krivi bogovi na Olimpu,
ki so naložili človeštvu toliko polen pod noge.
Koliko je drv na Socerbu, da lahko zakurimo kres.
Ženske naj slavijo in plešejo. Vino naj teče v potokih.
Človek ima vendarle končno v svojih rokah
Deklaracijo o človekovih pravicah.
Lahko bi jo vrgel na ogenj, a spomin je odpornejši.
Plameni kresa so visoki do neba,
kjer spijo novi bogovi, ki gojijo
zasužnjevalsko ljubezen, zlorabljajo moč
in svoj visoki položaj na ne mnogih gradovih.
Nasilje nad ženskami za tekočim trakom,
ki gredo na stranišče, da si zamenjajo vložek.
Kako banalno hlapčevstvo za nujnost preživetja!
Brez premorov za dihanje svobode.
Abstraktne svobode je kolikor hočeš.
V demokraciji lahko preklinjaš na glas,
lahko prerokuješ iz delavskega lonca.
Vse je dopustno in dovoljeno.
Bogovi ne tavajo po svetu zelene dežele,
kjer na Socerbu še redki pečejo pleskavico.
in jo zalivajo s refoškom iz domače kleti.
Nedavno tega so klali pujske iz Ihana in pekli vola.
Komu je bilo namenjeno vse to slavje?
Vam, ljudje, ki bi se radi rešili bogov.
Naj ne silijo dol, kajti spodaj so sužnji,
prezračevalnice znoja in mučilnice,
ki jih osvobaja delo za par sto eurov mesečno.
Domov se odnašajo polivinilaste vrečke,
v katerih so deli preživelih lastnih teles.
Resnico slavja iščejo v pepelu, v breznu,
ko je prizorišče kresa zapuščeno.
Pepel vzbuja malodušje in obup,
a zakon o delavskih pravicah je na
človeški strani. Kaj hočete več?
Kako vam sploh pride na misel,
da se bodo po sončnih terasah spustili
bogovi navzdol, kjer gorijo kresovi?
Prvomajski plamen je nekaj magičnega,
zublji so avtentični in edini realni pogled
na stvarnost, ki v zubljih kaže upor
kljubujočih za delavske pravice.
Prvi maj ostaja, ker je sestavni del
socialnega boja. Moč mladih in zanamcev.
Bog naj blagoslovi Socerba, vse trpeče
naj reši izkoriščevalskih muk gospodarjev,
ki jim je dobiček, ne pa človek edina vrednota!

Živel 1. maj!

Oddano: 30.04.2017 ob 08:56:14
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
1., maj, na, Socerbu
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Živl 1.Maj in živela poezija v vseh svojih formah....
Eli
pred 32 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164478
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865089
Blog avtorjev: 3565 // Blogov: 84978 // Komentarjev: 1217461
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217574 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "