Glas Primorke!
















Svoje otroštvo sem preživela pod fašizmom s trpinčenim in preganjanim očetom. Napisala sem zgodbo Moj oče - Črni brat in njegov čas. Pričujoča zgodba govori o življenju mojega očeta in se prepleta z izkušnjo mojega odraščanja. Prebila sem se skozi še dosegljive plasti spomina in razpoložljive podatke o osebah in dogodkih časa, ki ga opisujem. Zgodbo sem dolgo nosila v sebi. Za vsakim napisanim stavkom te knjige se mi je odprlo novo vprašanje, ki je vključevalo del skupne zgodovine Primorcev v trdem boju za narodno samobitnost.

Primorske družine so se vselej v zgodovini spopadale s poskusi uničevanja svoje identitete, borile so se za lastno preživetje in svoj obstoj. Iz njih je vstala Primorska in se ohranila kot del naroda, ki se je priključil k svoji matici, žal okrnjeni za Trst, del Istre, Gorico, del Brd, Beneške Slovenije in Kanalske doline. Italija je obvladovala ozemlja, ki jih je prejela kot plačilo za svojo vlogo v prvi svetovni vojni, na katerih smo od nekdaj živeli Slovenci. Primorci smo plačali visoko ceno za njeno udeležbo v protinemški in protiavstrijski koaliciji.
Primorska se ne bi ohranila brez narodne zavesti številnih braniteljev jezika, njenega ozemlja in svoje identitete, enotnosti in premišljene izbire svoje uporne poti, ki je bila predvsem duhovne narave. Mednje nedvomno sodi tudi druščina mladeničev, poimenovanih Črni bratje. Njihov upor proti raznarodovanju je spontano vzklil in vzniknil iz prizadetosti, idealizma in rodoljubnih čustev.

Ob pogledu na spominsko ploščo padlih borcev, preminulih taboriščnikov in drugih žrtev nasilja me prevzame žalovanje in veličina spomina nanje, na njihove ugasle želje po življenju in svobodi, idealih in nedokončanih življenjskih načrtih. V notranjosti se oglasi vprašanje, zakaj so morali umreti? Zakaj nasilje med narodi, zakaj nasilje in toliko zla in gorja med ljudmi? Ob njihovih imenih se mi pojavi razbolel občutek pozabljenih, ki se jim 'čas ni tako poklonil in jim izkazal dolžno spoštovanje'. Potlačen je spomin na vse tiste, ki jim je bil namenjen ideološki projekt brisanja njihovega imena.

Pretrpeli so sramotno in uklonljivo uničevanje svoje identitete, preganjanje, trpinčenje, mraz, pomanjkanje in nekateri naposled še izgon iz domovine. Totalitarizmi so svojim žrtvam izmaličili in odvzeli dušo, ki je umirala dostojanstveno. Nič ni bilo prepuščeno naključju. Eksekucijski stroj je bil hierarhično natančen, psihološko izdelan in ideološko utemeljen z večvrednostjo gospodarja nad žrtvijo in s premočjo, ki jo je gnala sla po oblasti. Zdelo se mi je pomembno, da v knjigi spregovorim tudi o tem.

Čeprav nimam za sabo usmerjenega študija zgodovine, sem z iskanjem in uporabo zgodovinskih virov udejanila hotenje napisati zgodbo – vsem v razmislek. Sicer pa je zgodovinopisje vselej umeščeno v dobo, ko njegovo resnico narekuje nekakšen višji interes. Kot znanost je vprašljivo tudi zato, ker besedo 'interpretacija' nadomesti z besedo 'dejstvo'. Zgodovinarji se težko sprijaznijo z ugotovitvijo, da večnih resnic ni. Resnična zgodovina se pojavlja le v življenju ljudi in njihovih usodah. Ti so jo izkusili na svoji koži, zato je le lastno izkustvo edini resničen pričevalec o njeni avtentičnosti.

Knjiga govori o domoljubju in svobodi kot zavestnem občutju samoohranitve in o moralnem vprašanju vojne in njenih posledic še v povojnem času, ki ga zgodovinarji poimenujejo revolucija.

Pisala sem mimo političnih ali ideoloških omejitev, saj živimo v času demokracije, ki omogoča duhovno sproščenost misli in iskanje resnice, brez v preteklosti tolikokrat uporabljenega žargona pravšnjosti in zamolčanja dejstev. Iskala sem pomenljive podatke, s katerimi sem v zgodbi zapolnila vrzeli spomina. Na trenutke sem se morala preseliti v otroško dušo svojega odraščanja in čas dozorevanja. Verjetno je knjiga s svojo zgradbo svojstveno delo 'toka zavesti' na področju interdisciplinarne narativne teorije, ki skoz zgodbo družine in številnih vključenih usod ponudi razumevanje tedanjega časa in dogajanja, ki je ohranjalo jezik in narodno zavest na Primorskem.

Pripoved prehaja v določenih delih v historiziran jezik (v povzetkih) in odgovarja na vprašanja, ki se dotikajo polpreteklosti in odpira nova. Knjiga zabrisuje meje med leposlovjem in zgodovinopisjem.

Po naravnem toku stvari in v praksi bi morala biti to knjiga, ki bi umeščala očetovo življenje in dogajanje zgolj v biografske okvirje, vendar se je navdih razgibal in je bil bolj udaren od forme. Literarna teorija nikakor ne bi ostala inertna ob tej pripovedi, ki jo je porajalo zbliževanje in oddaljevanje žanrov na vsebinski kot na oblikovni ravni. Prebila sem se skoz spominski razpon odraščanja in opisala osebe in dogodke, ki so močno čustveno in vzgojno vplivali na moje zorenje ter razkrivanje in razumevanje njihovih pomenov.

Sploh ne vem, kako literarno utemeljiti 'travestijo' mešanja slogov. Spoznala sem, da zgodba o očetu ne pokriva vsega, kar bi rada povedala. Razkritja tudi pojasnjujejo dvome. Tok misli je vselej trčil ob zavest in spomin, ki je ob številnih dilemah dobil nov zagon za širjenje pripovedi v vsej njeni časovni in pomenski razsežnosti.

Žanri se prepletajo in to zloženo povédanje bi lahko poimenovali tudi 'zgodba o primorski družini'. V zgodbo sem umestila svoja doživetja in videnja in tako dosegla, da je delo razkrilo intimnost in subjektivnost mojega čutenja. Otroštvo je tisti preprost kelih, iz katerega sem izpila poslednji sladko-grenki nektar. Knjiga se začenja in z vmesnimi postanki nadaljuje in konča kot življenjepis mojega očeta. Vse drugo so retorični vložki, ki jo dopolnjujejo. Primorski človek pa je skoz zgodovinsko dogajanje ključni del te zgodbe. Biografske in bibliografske pripovedi o svoji ožji in širši družini in mnogih zaslužnih narodnjakih so se dotaknile in zaznamovale, morda po svoje tudi razložile čas, ki se kaže kot spremljevalec usod primorskega človeka skozi čas. Nizanje dogodkov z vtkanimi leposlovnimi vložki povezuje pripoved v celoto. Opisi in fotografije oseb in dogodkov zgodbo popestrijo in ponujajo tudi višja spoznanja, saj odkrivajo in zastavljajo bralcu vprašanja in mu omogočajo tudi nova videnja.

Spremenjena in dopolnjena izdaja knjige je izšla pod razširjenim naslovom Moj oče – Črni brat in njegov čas, ki postavlja zgodbo v širši kontekst dogajanja s tem, da vključuje in poudarja opisano dimenzijo časa, v katerem je moj oče živel in ne nazadnje tedaj sem odraščala in se osebnostno oblikovala tudi jaz v krogu svoje družine in tedanje stvarnosti. Knjiga je vsebinsko obogatena z nekaterimi novimi slikovitimi opisi iz tistega časa in vizijami, ki so plod obujenega spomina, dodatnega raziskovanja, pobud in odzivov bralcev, razmišljanja, védenja in intuicije.

Oddano: 15.09.2016 ob 19:56:50
RTV Kategorija: Kultura
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Naj živi zavest o naši Primorski zgodovini!

Tatjana, želim ti lep večer.
Borut
Borut Petrovič Vernikov
pred 95 tedni
2.
Vstala primorska! Pa čestitke za knjigo
ponosnikmet
pred 95 tedni
3.
to je knjiga,ki jo je vredno prebrati !

Hvala zanjo !

LP (-̮̮̃•̃)
jazbina
pred 95 tedni
4.
Hvala za obisk in mnenja.

Knjiga je v elektronski obliki, CD-R je vložen v pesniško zbirko Odstiranja, ki je na razpolago v knjigarni LIBRIS v Kopru.

Lepo pozdravljam!
Tatjana Malec
pred 95 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188472
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873485
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86503 // Komentarjev: 1239810
Avtorji fotografij: 26211 // Slik: 221802 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "