Ko luč zasveti
Izdala sem novo pesniško zbirko Ko luč zasveti. Pesmi posvečam sinu Bogdanu ob njegovi šestdesetletnici rojstva, spominu na mamo Hermino, očeta Ivana in svoje drage, ki so že pokojni. V pesniški zbirki so objavljene tudi pesmi, posvečene mestu Kopru in morju, ki dopolnjujejo zgodbo in izžarevajo veselje do življenja. Te pesmi povezujejo kraj in morje z Bogdanovimi mladostnimi spomini. Materinstvo in otroštvo imata v pesniški zbirki posebno mesto, pesmi ju opevajo v poglavju Luč. Pesmi so spontane, radostne, prežete z lepotnimi čustvi in posvečenimi trenutki.

S poezijo sem se poklonila tudi krajem, kjer sem odraščala in preživela pomemben del svoje mladosti, ki me je oblikovala. Še posebej se poleg Vipavske in Goriške spominjam Zgornjega Jezerskega, kjer je med prijaznimi ljudmi moja mama Hermina preživela veliko srečnih let svojega življenja, ob šolskih počitnicah s svojim vnukom Bogdanom, ki je ostal globoko navezan na kraj. S soprogo Luano sta si tu, v tem čarobnem kraju postavila svoj drugi domek, s pogledom na s soncem obsijani Grintovec, najvišjo goro Kamniških Alp.

Posebej sem se poklonila noni Francki. Spregovorila sem o dobrinah s povezovalno močjo ljubezni, ki je sama na sebi dragocenost, simbolizira naš dom, utemeljen v naši lastni moči in medsebojni povezanosti. Dom je ognjišče, na katerem plapolajo plameni ljubezni v jeziku materne govorice, domačnosti, zaupanja, zvestobe, spominov in prednikov. Dom je zibelka in so doživetja, o katerih premišljujemo in nam veliko pomenijo. Kamor koli gremo, nas spremlja spomin na dom in na kraj, ki smo ga vzljubili. Od povsod se v srcu odpira pogled na kraj, kjer smo doma in misel nanj. Zemlja je naša dobra mati, ki nam obrodi žito in daje kruh. Tem vrednotam dodamo lastno bistvo, radost in veselje do življenja, ki ga oblikuje posvečenost ljubezni do otroka. Biti rojen, biti na svojem človeškem začetku, pomeni biti odprt za odraščanje v svet, v ljubezni.

Pesmi posvečene zemlji, žitu in kruhu obujajo misli na moje otroštvo. So nežni in topli spomini na nonine kruhke, ki jih je z ljubeznijo pekla v krušni peči. Pogled na žitna polja zveni kot mili napev v duši. V rekah Soči in Vipavi se še pretakajo mladostna hrepenenja, na obrežjih so odtisi otroških stopal. Potujemo po svetu in podobe svojih dragih nosimo s seboj nespremenjene v duši. Starejši pripovedujejo starodavne zgodbe, mi jih poslušamo in prenašamo naprej od ust do ust. Slišimo slovensko pesem, srce zaigra in vemo katerim staršem, kateremu rodu in narodu pripadamo.

Pesnjenje je življenjepis, ki v delu te pesniške zbirke čudežno zapolnjuje zgodbo z mislijo: 'Pride čas, ko se z majhnim zamikom darujemo za podarjeno'. Ko luč zasveti, posije begotna igra svetlobe, pesem haikuje, polifonija se prevesi v harmonije in blage prehode, ko srce zahrepeni. Stihi šelestijo in so radostno pletivo pesničinih navdihov, ki se medsebojno objemajo in prepletajo v pesniško dihanje duše.

Ptica se s krili dvigne skozi rahel vetrni sfumato na vrh lazurnega neba in občuduje pozlačeni fru fru pšeničnega polja. Poezija se prevesi v epsko zgodbo s posvetilom bivanju in dragocenim trenutkom. Pesmi odpirajo na stežaj okna in vrata duše, razpirajo liste knjige, sevajo iz predalov in silijo s knjižnih polic k bralcu in odslikavajo doživetja v mnogoglasje lirične poetike, ki ustvarja srčno ugodje, rahlja čute veselja in osmišlja življenje v Čudežni deželi srečnih ljudi. Pesmi prihajajo iz srca in vstopajo v svet brezpogojne ljubezni; so kot rože, ki se zibljejo v suitah plesnega valčka sončnega jutra. Retrospektivno se vračajo h kozmičnemu izviru življenja in k naravi, kjer se večpomensko prepletajo s pesničino materinsko in njeno duhovno izkušnjo. Marsikatera pesem je le kratek retorični vložek, ki poskrbi, da ne ugasnejo spomini.

Pesniška zbirka Ko luč zasveti je telo sončeve besede, materinski spev, ki vstopa iz zastrtosti v razprtost posvetitve tesno prepletenih misli in čustev, ki pripadajo otroku. Doživetja so osebno izpovedna. Pesniška zbirka je radostna, napisana s hvaležnostjo bivanju. Vstopa v skrivnostni svet mistike, deželo čudežev. Pesmi popeljejo bralca tudi skozi refleksivni bivanjski svet žítja in bitja. Odpirajo in razpirajo se meje spoznanj, ki so izvor moralnega dejanja in rob, do katerega človek kot bitje razuma, vesti, svobode in odgovornosti lahko stopi. Pesmi lahko razumemo tudi kot hvalnico veselju in ljubezni z različnimi imeni, obogatene so s fragmenti lepih misli in spominov. Zadnje poglavje pesniške zbirke je posvečeno refleksivni liriki, pesmim, ki rastejo iz ogledala v prostor, so miselno usmerjene v našo zavest, izražajo upanje za človeški rod in njegove najpomembnejše težnje in izbire.

Pesniška zbirka je darilo sinu Bogdanu, 17. julija 2017.
Tatjana Malec

Nenapisana pesem

Ko si bil še otrok,
sem ti obljubila,
da ti bom napisala pesem.

Ko sem jo začela pesniti,
sem opazila,
da nimam dovolj nežne pisave.

Beseda je dvignila peruti
in odletela kot ptica.
Ti si se mi približal
in jaz sem stegnila
materinsko roko.
V očeh sem ti brala:
Saj je še čas!

Leta so minevala
in pesem je ostala
med listi in pestiči
in se spreminjala v cvetlični vrt.
Misel nanjo je obmirovala.

Na obljubo si že malce pozabil.
Ne spominjam se več,
kako se je glasila prva beseda.
Tudi naslova se ne spominjam.
Vem le, da je bila to dolga
nenapisana pesnitev o ljubezni.

-------------------------------------
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-1

MALEC, Tatjana
Ko luč zasveti : [pesniška zbirka] / Tatjana Malec ; [fotografije iz družinskega albuma, Jan Malec, Toni Kodrič]. - Koper : samozal. T. Malec, 2017

ISBN 978-961-283-965-9

290770688

Oddano: 11.08.2017 ob 09:46:13
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Izšla, je, moja, nova, pesniška, zbirka
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Čestitam!

Lp
Eli
pred 18 tedni
2.
Čestitke za knjigo !
andromaha
pred 18 tedni
3.
Obema hvala za čestitko.
Ljubezen ni nikoli v ednini.

Lep dan!
Tatjana
Tatjana Malec
pred 18 tedni
4.
Ko pesnik izda svojo zbirko, čuti podobno kot rojstvo.
Drži? :-)
Kouvran
pred 18 tedni
5.
Tatjana čestitam!
lidija100
pred 17 tedni
6.
Dober dan, Kouvran in Lidija 100,
obema se lepo zahvaljujem za obisk.

"Ko pesnik izda svojo zbirko, čuti podobno kot rojstvo."

Pesem iz zbirke Ko luč zasveti:

Knjiga, otrok ljubezni

Beseda je kraljica,
stavek njen vitez.
Knjiga je otrok njune ljubezni.
Potovanje skoz literaturo,
je pot skozi besedo.
Človek je ljubitelj besed,
ki govorijo o modrosti.
Te povedo, kako zaceliti
z rano načeto besedo.
Kako razbremeniti
eno besedo z drugo.
Kako jo napisati,
da pomirjena duša
izpove svojo misel.
Kako jo izgovoriti,
prosto ega,
ji določiti ton glasu,
ritem zlogov,
pesniško mero,
širino in globino.
Kako očistiti spomin neprijetnih besed.
Le kam se je skrila lepa beseda?
Začutila sem jo v predprostoru srca.
Med rokavoma Scile in Karibde.
Na piedestalu nerazložljive skrivnosti
je postajala jezik, ki sem ga želela pisati,
jezik narodove duhovne moči.


Lep dan,
Tatjana




Tatjana Malec
pred 17 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164503
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865144
Blog avtorjev: 3564 // Blogov: 84894 // Komentarjev: 1217671
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217588 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "