Ko nemogoče postane mogoče
Na neki ravni se vse spremeni.
Zgodi se bivanje iz ljubezni,
zgrajeno na občutku lastne vesti.
Sprejmeš človeka,
sprejmeš celi svet.
Sprejmeš temo,
daješ luč.
Kar je zame dragoceno,
je za druge njihova izbira.
Prijatelj pozabi prijatelja.
Sestra zapusti brata.
Njegovo življenje je zame pomembno.
Nekaterim se zgodi amnezija.
Vsi prisegajo na Boga,
ki ga niso nikoli poznali.
Kdo bi si mislil, da se bodo
stvari tako ušivo zasukale
v molk in odsotnost.
Ko so se okusili z medom,
niso več obiskali praznega panja.
Nekaj nerazložljivega je v njih.
Sestajajo se na mestu,
kjer si je melasa dobrote utirala pot
v hvaležnost v dušah nehvaležnih.
Dober si zato, da doživiš absurd
ob dejstvu, da je imelo vse svoj
pozitiven cilj in dober namen.
Ko zboliš ti, zbolijo tudi oni.
Vendar bolezni so različne.
Njihova je težja od tvoje.


www.tatjana-malec.si

Oddano: 25.10.2017 ob 08:10:54
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Osebno
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Blagodejno.
Kouvran
pred 59 tedni
2.
Kouvran je zapisal besedo: 'Blagodejno.'
Da res je, bil je blagodušen znotraj srčnega prostora biti.
Biti za drugega. Dobrota kot razsežnost človeka se kaže v biti ali
ne biti človek.

Čemu torej iskati neko novo ime za premalo človečnosti?
Če te zaradi bolezni n. pr. vnuki ne smejo obiskati, ker je zunanje
iztrošeno in v garanju zanje izbrušeno do kosti, je človečnost brez
vsebinskih označevalcev samo po sebi nečloveškost, bilo je laž,
za življenje neuporabna radirka, ki briše, kar je ponotranjeno, človeško,
dobro, sočutno, ki misli predvsem na biti. Biti človek.
Ali se res mora to v kar verjamem imenovati Bog, ki ne more več
opravljati svoje funkcije, temveč ravna povsem nasprotno in dopušča
človeku votlo, prazno, slamnato in puhlo leporečje, ki si domišlja,
da je modrost …

Pred polnim panjem so bile izrečene laži in zavajanje v pravšnjih
narekovanih besedah: 'Radi te imamo!' Leporečje s skritim namenom
in praznimi obljubami …

Bog ni imel v mislih takega izrekanja, ko je človeku ustvarjal srce.
Mar vedo, da smo vsi // prižgani s kapljo smrti, // s tišino zadnjega diha.//
// V temi, ki se ne vidi.// V snu, ki ne traja.// V ustih brez krika.// V zemlji brez dna.//
(Iz zbirke Vremenar, Rade Krstić)

Kaj je pozitivno in kaj je negativno, podrejeno zgrešeni logiki, govorijo dejanja.
Kdor je hotel razumeti, je razumel Za slepe in gluhe pa itak ni pomoči
Tatjana Malec
pred 59 tedni
3.
Da ne bo pomote v osebah, govorim v imenu nekoga, ki je prizadet, ki ga trpinčijo s svojo odsotnostjo!
Tu bi omenila Camusa in in filozofa Dušana Pirjevca, ki je zapisal: Imamo tri elemente: biti - v - svet.
Ali človek - svet - absurd. Vse je ena sama enota in brž ko eno ukinem, izgineta tudi ostali dve in s tem enota, t.j. struktura sama. Govori o temeljnem dejstvu eksistence. Prebudila se je zavest. Zdaj je šele lucidna, jasna, pronicljiva.

Človek živi vedno za jutri, svoj cilj postavlja v prihodnost. In če sprejema prihodnost, sprejema tudi svojo dopolnitev, postaranje angelskega obraza in svoj konec po pravilu: 'Vse se vrača!'
Tatjana Malec
pred 59 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 211718
Forum avtorjev: 15897 Forum teme: 34495 // Odgovorov: 1878655
Blog avtorjev: 3596 // Blogov: 87727 // Komentarjev: 1250840
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 224143 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "